» »

Motor z notranjim izgorevanjem

Motor z notranjim izgorevanjem

1
2
»

Dr_M ::

Thomas: you are weak at engines. to lohk priznas :)

poslus braneta :)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

BigWhale ::

Intercoolerjeva naloga je, da zmanjsa prostornino zraku. Stisnjen zrak se segreje in prostornina se mu poveca (ne sicer nevem kako mocno, ampak se), zato se ga ohladi, da v motor pride vec molekul zraka... Namen turbine ni to, da dovede v cilinder zrak pod cim vecjim pritiskom ampak da pride not cim vec zraka.

Dodaten bonus je tudi, da se zmnanjsa moznost, da bi zaradi vrocega zraka v cilindru prislo do samovziga bencina, se preden to naredi svecka.

Thomas ::

Ja, samo to je, koliko zraka načrpaš in stisneš skupaj z bencinom.

Pri čemer se seveda močno ogreje. Vse kar moraš hladiti so pa tiste gerete ki to delajo. Mešanica se vžge vroča!

snow ::

Jao mehankarji ;)


V hladnejšem zraku je več kisika kot v toplejšem in to pripomore k moči motorja, ker zdej avtomobili niso več ene stare kripe na uplinjač, ampak je avto poln raznoraznih senzorjev in računalnika (čipa).
Mamo senzor za temperaturo zraka, za pretok zraka in na podlagi teh dveh (hmm mislim da še ene par stvari ampak te so glede zraka) zadeva računa podatke za tlak bencina (s tem je definirana sestava oziroma razmerje zrak : bencin) ter predvžig, ter..

Zdej pri dirkalnih/športnih avtomobilih se s tem razmerjem uravnava temperaturo eksplozije/izpušnih plinov, dejansko je zraka malo premalo v mešanici, da se doseže nižja temperatura. Ker če bi imeli naprimer nastavljeno nek konstanten del bencina pri ene 20°C pa bi se vozili potem pri -10°C bi se kaj lahko zgodilo, da bi prišlo do previsoke temperature in bi se bati pričeli taliti(tališče aluminija je ~650°C). Kakršnokoli druačno razmerje pa 'ubije' moč.



Glede špricanje vode v cilindre.
Zadevi se v žargonu reče 'water spray', gre za minimalne količine vode, ki se jih dodaja v zrak/mešanico. Efekt te vode je uparitev in s tem povečanje tlaka v cilindru, kar dodatno pripomore moči motorju, ampak je treba biti pri zadevi previden.
S kolegom sva debatirala enkrat o tem, pa je rekel, da bi morala biti zadeva kontrolirana tako, da se voda vbrizgava pri določenem tlaku zraka(turbo avto) in odprti loputi za plin. Je pa zadeva uporabna še z drugega stališča in sicer s hladilnega, saj voda 'odvzame' toploto batu/cilindru ko se upari.

:\
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

No, ti se na tole spoznaš.

Zdej pa ti meni povej, bi en tak (dobr) avto lahko dosegel večjo hitrost pri -10 kot pri +10?

snow ::

> Namen turbine ni to, da dovede v cilinder zrak pod cim vecjim pritiskom ampak da pride not cim vec zraka.

Ja no... ampak več zraka pa spravič notri tako, da imaš večji tlak zraka a ne?

Je pa pri turbinah še dost pomemben pretok, da turbini ne zmanjka 'lufta' pri višjih vrtljajih ;)


Glede samovžiga.. ta je ponavadi posledica previsokega tlaka, ne vem če se dogaja (ali bi se dogajalo npr. brez intercoolerja), da bi prišlo do samovžiga zaradi previsoke temperature (sem na eni strani prebral da je ta za bencine od 280 - 550°C).

Res je tudi, da se zrak segreje zaradi kompresije, se pa tudi zelo segreje, ker gre zadeva skozi vročo turbino, ki je ponavadi žarače rdeča pri bolj navitih avtomobilih. Zakaj vroča turbina? Ženejo jo 'topli' izpušni plini. :))


Potem so še razni triki s špricanjem vode na intercooler za dodatno ohladitev zraka...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

snow ::

> Zdej pa ti meni povej, bi en tak (dobr) avto lahko dosegel večjo hitrost pri -10 kot pri +10?

Dober bom prebral kot športni, ki je optimiziran, da izkoristi kolikor se le da trenutne pogoje.

Seveda bi dosegel višjo hitrost, saj ima večjo moč. (No ampak moramo imet v mislih predpostavko, da ni ovira npr. prestavno razmerje, se pravi, da ima motor še fizične možnosti, da se še vrti... se pravi kakšni, ki imajo elektronsko omejene obrate ali že tako ali tako doseže maksimalne obrate odpadejo.)
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Brane2 ::


Jao mehankarji ;)


Mislim, da si tudi ti ene par kozlov ustrelil, ni se treba bat za ostale... :D


V hladnejšem zraku je več kisika kot v toplejšem in to pripomore k moči motorja, ker zdej avtomobili niso več ene stare kripe na uplinjač, ampak je avto poln raznoraznih senzorjev in računalnika (čipa).


Se pravi, po tej tvoji logiki je več kisika v našem ozračju kot v denimo saharskem in več ga je v zgodnjih jutranjih jutrah, kot denimo opoldne ?

Sicer pa, to smo tu že vse dali skozi. Preberi prejšnje poste...


Mamo senzor za temperaturo zraka, za pretok zraka in na podlagi teh dveh (hmm mislim da še ene par stvari ampak te so glede zraka) zadeva računa podatke za tlak bencina (s tem je definirana sestava oziroma razmerje zrak : bencin) ter predvžig, ter..


AFAIK ni "tlaka bencina". STvar dozira tisti del kaplje po cilindru, ki ga špricne v sesalno vejo malo pred cilindrom in to je to. Bencinu tu ni treba regulirat tlak.


Zdej pri dirkalnih/športnih avtomobilih se s tem razmerjem uravnava temperaturo eksplozije/izpušnih plinov, dejansko je zraka malo premalo v mešanici, da se doseže nižja temperatura.


Tudi to je mimo tarče. Pri športnih motorjih je dihanje motorja "alfa in omega" moči. Tako tam ni zraka "malo premalo" ampak je goriva malo preveč. To pa zaradi tega, ker se dirkačem ni treba tako zelo sekirat zaradi emisij in ni take panike, če ravno ves benz ne zgori popolnoma. Pač ga šricnejo nekaj več. Pri normalnem motorju moderne konstrukcije se nikoli ne skuri ves zrak, ki je na razpolago- že zaradi ustreznosti emisijskim standardom.


Ker če bi imeli naprimer nastavljeno nek konstanten del bencina pri ene 20°C pa bi se vozili potem pri -10°C bi se kaj lahko zgodilo, da bi prišlo do previsoke temperature in bi se bati pričeli taliti(tališče aluminija je ~650°C). Kakršnokoli druačno razmerje pa 'ubije' moč.


BAti so prisilno hlajeni z oljem iz motorja, ki se lahko pri močnejših zadevah dodatno šprica s spodnje strani na bat. Poleg tega so lahko kovani ali iz drugih materialov.


Glede špricanje vode v cilindre.
Zadevi se v žargonu reče 'water spray', gre za minimalne količine vode, ki se jih dodaja v zrak/mešanico. Efekt te vode je uparitev in s tem povečanje tlaka v cilindru, kar dodatno pripomore moči motorju, ampak je treba biti pri zadevi previden.


Točnega efekta vode ne poznam in bojim se, da tudi tebi ni najbolj jasen. Sama sprememba agregatnega stanja spije mnogo energije. Para sicer pomeni povečanje pritiska, vendar na ta račun tega pa voda ohladi plin in mu s tem zmanjša pritisk.
Ni mi čisto jasno, zakaj bi prvi efekt totalka preglasil drugega in prinesel dodatno moč. Meni je bilo to prikazano kot sredstvo, ki v navitih motorjih prinaša dodaten "luft" pri odpornosti benza proti detonaciji in dovoljuje višja kompresijska razmerja.




S kolegom sva debatirala enkrat o tem, pa je rekel, da bi morala biti zadeva kontrolirana tako, da se voda vbrizgava pri določenem tlaku zraka(turbo avto) in odprti loputi za plin. Je pa zadeva uporabna še z drugega stališča in sicer s hladilnega, saj voda 'odvzame' toploto batu/cilindru ko se upari.



Če mu odvzame toploto, to pomeni tudi odvzem energije in manjšo moč, se ti ne zdi ?

Stvar (baje) dela ampak očitno zaradi drugih vzrokov...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

snow ::

>Se pravi, po tej tvoji logiki je več kisika v našem ozračju kot v denimo saharskem in več ga je v zgodnjih jutranjih jutrah, kot denimo opoldne? Sicer pa, to smo tu že vse dali skozi. Preberi prejšnje poste...


Aaa Brane.. ni sam temperatura, je tud vlažnost zraka (zdej ko smo na saharo prišli).
Čist odvisno od situacije do situacije, ampak načeloma je v hladnejšem zraku večja GOSTOTA kisika(kot tudi ostalih plinov).

Bral bral... vse pač niste dali čez.

Poglej si mal tole: mollierov diagram

> AFAIK ni "tlaka bencina". STvar dozira tisti del kaplje po cilindru, ki ga špricne v sesalno vejo malo pred cilindrom in to je to. Bencinu tu ni treba regulirat tlak.

KA? Seveda je tlak bencina. Količina vbrizganega bencina je odvisna od časa odprtih injektorjev ter tlaka bencina (zakaj se potem prodajajo in vgrajujejo razne 'pumpe za bencin'?)

> Tudi to je mimo tarče. Pri športnih motorjih je dihanje motorja "alfa in omega" moči. Tako tam ni zraka "malo premalo" ampak je goriva malo preveč. To pa zaradi tega, ker se dirkačem ni treba tako zelo sekirat zaradi emisij in ni take panike, če ravno ves benz ne zgori popolnoma. Pač ga šricnejo nekaj več. Pri normalnem motorju moderne konstrukcije se nikoli ne skuri ves zrak, ki je na razpolago- že zaradi ustreznosti emisijskim standardom.

Zraka premalo ali goriva preveč... to sem mislil premalo za idealno mešanico, ne kot premalo na razpolago, tak da sva mislila enako reč. Vem da se da malo več bencina, da se zniža temperatura v cilindru..
Dirkačem se ni treba sekirat zaradi emisij? Ohja.. nekaterim ne, nekaterim pa (rally avtomobili morajo biti homologirani in registrirani...)

> BAti so prisilno hlajeni z oljem iz motorja, ki se lahko pri močnejših zadevah dodatno šprica s spodnje strani na bat. Poleg tega so lahko kovani ali iz drugih materialov.

Ja, medtem ko se ti zgornja stran tali? ;)
Poleg tega tisto hlajenje z oljem, ni dovolj če gremo čez mejo moči, ki jo je predvidel izdelovalec...

> Točnega efekta vode ne poznam in bojim se, da tudi tebi ni najbolj jasen. Sama sprememba agregatnega stanja spije mnogo energije. Para sicer pomeni povečanje pritiska, vendar na ta račun tega pa voda ohladi plin in mu s tem zmanjša pritisk.

!?!!?!
Mamo vodo v tekočem stanju.
Brizgnemo to vodo na vroč bat (~500°C).
Voda ohladi bat (recimo na ~450°C) in se pritem spremeni v paro (plinasto agregatno stanje), in se ji pri tem poveča volumen ~1700x !!! No dejansko se ne poveča volumen, ampak se poveča pritisk v cilindru.

> Če mu odvzame toploto, to pomeni tudi odvzem energije in manjšo moč, se ti ne zdi ?
Toplota/energija bata pač nima vpliva na moč eksplozije. Po moje?


No tisto glede, možnosti višjega kompresijskega razmerja nisem vedel, ampak če uporabljaš potem tak sistem, moraš pazit še na stanje vode ;)
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Po moje ima bat neko zgornjo mejo, koliko bencina (idealno zmešanega z zrakom) lahko sežge na sekundo. Potem se že deformira in je hitro konec.

Mislim pa, da za ta maksimum mašina komot dobavi in dovolj zraka in dovolj bencina, ne glede na zunanjo temperaturo zraka ali bencina. Po moje bi črpalke lahko zlahka obojega dovajale še več, vendar je limita v batih.

Ne v črplki zraka in/ali bencina.

Brane2 ::


Čist odvisno od situacije do situacije, ampak načeloma je v hladnejšem zraku večja GOSTOTA kisika(kot tudi ostalih plinov).


No in smo okrog riti v žepu. :D

če je večja "gostota kisika in ostalih plinov", to drugače rečeno poemni, da je pač zrak sam gostejši.


> AFAIK ni "tlaka bencina". STvar dozira tisti del kaplje po cilindru, ki ga špricne v sesalno vejo malo pred cilindrom in to je to. Bencinu tu ni treba regulirat tlak.

KA? Seveda je tlak bencina. Količina vbrizganega bencina je odvisna od časa odprtih injektorjev ter tlaka bencina (zakaj se potem prodajajo in vgrajujejo razne 'pumpe za bencin'?)


Pumpe za bencin vgrajujejo razni plavoledi tipi, ki bi radi čimceneje nafrizirali motor. Pumpa za bencin zagotavlja nek regulirani tlak bencina injektorjem. Ta tlak je odvisen od pumpe in ga računalnik v avtu AFAIK ne regulira. Gre samo za to, da na tak način najenostavneje dozirajo vbrizg bencina. Če je tlak reguliran, potem določeno odprtje injektorja pomeni določen pretok bencina.

Folk povečuje ta tlak, namesto da bi zamenjal injektorje. V glavnem, ta tlak je docela nepomemben in je intrena stvar dozirnega sistema ter za delovanje motorja nepomemben. Ko sem šraufal svojo bolhco, sem včasih (neumno, vem) dal čez frgazer med preizkušanjem kos krpe, natopljene v bencin. Motor je potegnil zrak skozi krpo in to e bilo zadosti, da se mu je "strgalo", tudi če goriva sploh ni bilo v frgazerju.
Stvar je delala torej brez "tlaka bencina"...


> BAti so prisilno hlajeni z oljem iz motorja, ki se lahko pri močnejših zadevah dodatno šprica s spodnje strani na bat. Poleg tega so lahko kovani ali iz drugih materialov.

Ja, medtem ko se ti zgornja stran tali? ;)
Poleg tega tisto hlajenje z oljem, ni dovolj če gremo čez mejo moči, ki jo je predvidel izdelovalec...


S trapasto uporabo in totalnim pretiravanjem vedno lahko presežeš proizvajalčeva predvidevanja. Pač uporabiš drugačen bat in/ali ga močneje hladiš... Saj se navsezadnje ne greje najmočneje bat, temveč krona izpušnega ventila. Ta je stalno v stiku z vročimi plini, njeno hlajenje je pa zelo slabo. Hladi se praktično preko podlage in to samo takrat, ko je ventil zaprt. Zato je tudi izpušni ventil ponavadi iz dveh jekel. Steber je iz enega, krona pa iz kakovostnejšega jekla. Oba dela sta ponavadi plazemsko zvarjena skupaj.


!?!!?!
Mamo vodo v tekočem stanju.
Brizgnemo to vodo na vroč bat (~500°C).
Voda ohladi bat (recimo na ~450°C) in se pritem spremeni v paro (plinasto agregatno stanje), in se ji pri tem poveča volumen ~1700x !!! No dejansko se ne poveča volumen, ampak se poveča pritisk v cilindru.



1. vodo peljemo not kot meglico (kot si sam rekel) in je ne "brizgnemo na vroč bat". Torej se večina vode sploh ne dotakne bata. Kako ga potem ohladi ?

2. Tudi če bi bilo to res, bi ta bat zelo kamlu škripnil zaradi termične prutrujenosti in kislinskega razjedanja. Če bi v vsakem taktu tako vrč bat hladil z direktnim brizgom vode, bi imel težave.

3. V čem je finta ekkspanzije vode in zakaj se ti zdi ta boljša od ekspanzije plina ? Saj se vstopni zrak tudi segreje in ekspandira.
Pri vodi polleg teg aplačaš tudi njeno upartiev-- torej pretvorbo agreagatnega stanja. Full ene energije gre v to, od tega pa nimaš veliko.
V čem je ekspanzija vode boljša od ekspanzije plina ? NE vem koliko tele tvoje razlage "dihtajo"...

4. Če bi bila ekspanzija vode tako magična, zakaj folk še vedno ne uporablja parnih strojev ?



> Če mu odvzame toploto, to pomeni tudi odvzem energije in manjšo moč, se ti ne zdi ?
Toplota/energija bata pač nima vpliva na moč eksplozije. Po moje?


Bistvo mojega vprašanja je:

-v mehansko energijo lahko pretvoriš le del toplotne energije, ki nastane ob zgoretju benza
- vsake dodatne izgube zmanjšujejo razpoložljivo toplotno energijo, ki bijo ti lahko pretvoril v mehansko
-pretvorba agregatnega stanja vode je ena taka izguba. Voda se že uplini , vendar pred tem plačaš še spremembo agregatnega stanja in tega ne dobiš nazaj, saj iz nastale pare ne poskušaš dobiti nazaj te toplote, temveč jo pustiš ven iz motorja. ŠE več, voda se ti NE SME nabirat v motorju...

Kako ti potem po tvojih teorijah voda v motorju koristi ? Ja, O.K. ekspandira, ampak namesto nje bi pač ekspandiral zrak. Mogoče ne toliko, bi pa zato lahko denimo uporabil manj benza in dosegel večjo ekonomijo. Ali pa bi uporabil boljše hlajenje in boljše materiale in pač delal s toplejšimi plini... Ni videti, da bi bila razlaga tako preprosta.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Azrael ::

Še prej kot bati navadno odpovedo ventili, ki so po že defaultu slabo hlajeni in mazani, posebej izpušni. Motorji z velikim učinkom imajo zaradi težav s hlajenjem izpušnih ventilov votle ventile, v katerih je natrij, ki se pri segretem ventilu stopi in in na ta način s pretakanjem prenaša toploto na hladnejše dele ventila.

Je pa odpornost bata precej odvisna ne samo od kvalitete materiala, ampak tudi od tega koliko mrtve teže je na njem. Recimo starejši motorji imajo zelo težke in robustne bate, na videz je to dobro, ampak s povečanjem obratov, se tak pretežak bat hitro polomi.

Lep primer je dvotaktni trivaljni motor DKW prostornine 1l, ki je bil konstruiran okoli leta 1930, zadnje pa so vgradili v Wartburg 353 leta 1989. Motorju, ki je na začetku zmogel okoli 20-25 KM, so v teh letih postopoma dvignili moč na ~65 KM (specialne izvedbe za policijo DDR, baje ~80 KM), ob tem pa so gibljivi deli ostali nespremenjeni. Motorju, ki je bil na začetku praktično neuničljiv, so se mu začeli lomiti bati. Sploh v primeru, če se je presegalo maksimalnih dovoljenih 4500o/min, kar ni bil noben problem, ker je motor brez padca moči in hrupa dosegal 5500o/min in več. Menjalnik, ki je imel samo 4 brzine, pa je vso stvar samo olajšal. V 4. je avto hitro dosegel 125km/h, kar je bilo 4500 o/min, šlo pa je še precej več...

Ko je Fiat, konstruiral, kot prvi na svetu s CAD/CAM postopkom, motor Fire1000, so na ta način prihranili 1/3 materiala, glede na prejšnje konstrukcije. Mrtva teža, ki samo obremenjuje, namesto da bi krepila motor je velik problem, samo konstrukcija motorja poplnoma na novo precej stane in so v resnici redke, zato se menja oblika karoserije po modi (stiskalnice ni problem prilagoditi), mehanski deli pa so še vedno sumljivo podobni tistim izpred 20 in več let, nekako tako, kot Microsoft in drugi pisci SW pišejo nove verzije programja povsem na novo, hrošči pa ostajajo.

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

Azrael ::

Ja pa še toliko o pumpi za bencin in vbizgavanju:

Alfa 75 IE in verjetno še precej drugih avtomobilov ima Bosch Motroniko. Na cevi, ki napaja injektorje je regulator tlaka goriva - torej z močnejšo pumpo bo regulator več časa odprt in vodil bencin po povratnem vodu nazaj v pumpo...

Zaradi tega je močnejša pumpa precej brez veze. Isto, kot je bilo v času vplinjačev in par - nepar sistema moderno tlak goriva zmanjšati, ker naj bi to varčevalo gorivo. Isto sra*je samo drugo pakovanje. Eno kot drugo je bull in nevarno.

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

MadMax ::

Hmmm.....
In še vedno se vrtimo okoli moči motorja (kW/ccm), ne pa izkoristka (oddana koristna moč/kg goriva).
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Thomas ::

Moč je IMHO omejena z bati. Toliko največ. Ostale omejitve so pa lahko premagljive. Črpanje 10 krat več goriva in zraka v bate ne bi smel biti noben problem.


Kar se izkoristka tiče, je pa znanost. Oblika molekul v gorivu, procent kisika v mešanici, način vžiga ... so eni taki faktorji izmed stotih.

In seveda, moje stališče je jasno:

A - fizika pojasni vsa delovanja v motorju, nič drugega ni

B - matematični modeli so narejeni zdavnaj

C - izračunavanje je numerično (=praktično) težko

D - na računalniku simulirana evolucija z EA bo dala the best motor

I rest my case.

xabre ::

Zakaj se prerekate pa odkrivate toplo vodo?

BMW je 30 al-kolk-let nazaj naredu turbo motor s 1500ccm in 1500 konji.
Motor z notranjim izgorevanjen je že vsaj pred 50 zastarel oz dosegel svoje limite. Takrat sploh vedl niso kaj je računalnik in CAD:D

S fergijem se več moči dobi kot z vbrizgom. Vbrizg se povsod uporalja baje zato, ker je cenejši, varčnejši, lažji za nastavljat, če se kaj pokvar je treba pelat na servis, da tam mal zaslužjo.8-)

Princip vbrizga je ta, da benz pumpa našopa bencin do injektorja, regulator uravna stalni pritisk (odvisno od porabe), pol pa elektronika računa kdaj pa kolk časa bo odprt elektromagnetni ventil od šobe in s tem se regulira dotok bencina. Monotronik motorji so že lep cajt nazaj izumrli. Sedaj se uporablja izključno večtočkovni vbrizg.

Pa ne pozabit na auspuh. Je enako pomemben oz skoraj pomembnejši kot sesalni del.
Recimo Akrapović bi znal kaj povedat na to temo:)

gzibret ::

No, pa ponovimo malo fizike:

Energija, spravljena v gorivu, pa naj bo to bencin, nafta, biodizel... se meri v MJ/kg (megađuli na kilogram). Moč motorja pa se meri v kilowatih, kar pomeni 1000 j/sekundo. Več goriva na sekundo špricamo v bate, večjo moč ima motor. Seveda ob predpostavki, da v batu izgori ves ogljik v CO2, ves vodik v H2O (ta ima daleč največ MJ/kg:D ), ves dušik v NO2, vso žveplo v SO2... To dosežemo s pravilno mešanico zraka/goriva, za kar ponavadi skrbi elektronika in lambda sonda.

Pol pa pride na vrsto še termodinamika:( . 2. zakon TD pravi, da ne moremo nikoli vse energije pretvoriti v koristno delo (torej vseh MJ/kg, ki so spravljeni v gorivu) brez, da dobimo nekoristno toploto. To se zapiše takole Wn=A+Q (notranja energija (MJ/kg) je koristno delo (kW) plus neuporabna toplota).

Večji izkoristek ima motor, več A-ja dobimo iz bencina in manj Q-ja in obratno. Izkoristek pa izračunamo po enačbi Izkoristek=Tmin/Tmaks, pri čemer je Tmin kar temperatura okolice, torej 273 kelvinov ali kaj podobnega, Tmaks pa temperatura eksplozije, npr. 800 ali 1000 K. Če to delimo, pridemo do izkoristka bencinskih motorjev 273/1000=0.27 ali 27% (približno). Če hočemo večji izkoristek tega procesa moramo povečati temperaturo gorenja, ki pa je navzgor omejena z lastnostmi kovine, iz katere je motor sestavljen. Dizli imajo nekaj večjo temperaturo gorenja, zatorej imajo večji izkoristek.

Vendar pa se pri velikih temperaturah pojavi problem, da se atmosferski dušik (N2) začenja spajati s kisikom v NOx8-O , kar pa povečuje onesnaženje, povzroča troposferski ozon, zaradi katerega v(n)as v vročih sončnih poletnih dneh boli glava ter kisli dež. NOx lahko poleti vidite kot rjavkasto meglico, če pogledate proti horizontu. To je lepo vidno iz Krka, če pogledate proti Rijeki ali pa velikokrat kar iz Krvavca proti LJ kotlini (primerjajte barvo neba na obzorju na eni in drugi strani neba).

Torej moramo naredit kompromis - ali pokuriti več bencina z nižjo temperaturo gorenja ali pa manj dizla z višjo temperaturo gorenja in večjim izkoristkom ter povzročati poletne glavobole bolj športno navdahnjeni populaciji in nočno moro rastlinam, katerim ozon (O3) najbolj škoduje.

Najboljša rešitev (vendar na žalost ne najcenejša, najhitrejša in najudobnejša) je vlak, avtobus, kolo ali noge:P .
Vse je za neki dobr!

njok ::

Vlak pa tece na kaj, dobro voljo?

fogl ::

Gzibret, izkosristek je 1-Tmin/Tmax!
lp, klemen

gzibret ::

Aja, ups, že dolgo tega, odkar sem poslušal fiziko. No, v vsakem primeru je važna temperaturna razlika (zdi se mi da ima entropija pri tem prste vmes).
Vse je za neki dobr!

ani ::

cena vodika-mogoce bo kaj pomagala tale stran...
www.solartoday.org/2004/may_june04/h2_a...
samo to vem,da nic ne vem :)
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

motor na prašno eksplozijo (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
8022861 (20359) msjr
»

Vozilo na vodik (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
12234116 (32241) jest10
»

Dodajanje acetona h gorivu (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18922181 (13842) Pyr0Beast
»

VPP Naprava za dodajanje vodika v diesel motorje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
7816135 (12401) overman
»

Avtomobili na parni pogon

Oddelek: Znanost in tehnologija
205832 (5725) OwcA

Več podobnih tem