VPP Naprava za dodajanje vodika v diesel motorje

Kurjenje vodika v motorju, ki ni bil namenjen kurjenju vodika je brezveze .. raje propan, ki je tudi bolj kaloričen med drugim.

za višje izkoristke jst vem samo da je treba dobiti boljše izgorevanje goriva, hitri vžig v batu (ne explozije) in pa višje T motorja z uporabo keramičnih materialov.

Višje T -> Več NOx ... večje emisije

uporabljam katalizator

Tole je sicer razdelitev za bencinske motorje, diesel naj bi bil par posto bolj učinkovit (večji procent energije gre dejansko v kinetično energijo vozila), vendar vseeno precej fino prikaže razmerja kam grejo izgube in kje je treba iskat morebitne profite. Če se bo vodik delal iz elektrike, ki jo proizvaja alternator je to direkt povečanje obremenitve motorja. Če nekomu rata kuhat vodik s topoloto izpušnih plinov, pa zna skuhat dejanski profit.

... na delovno temperaturo šele po 20ih minutah

Že, ampak tu je past, z višjo temperaturo izpuha se katalizator ogreje prej, samo se gretje katalizatorja ne ustavi takrat, ko doseže delovno tempšeraturo, ampak se greje dalje in tako uniči.

Poglej v navodila od avta, nekje bi moralo biti opozorilo, da bo katalizator uničen, če boš dirkal, vlačil prikolico v hrib in pri tem tiščal gas do daske in podobno.

Namenoma je katalizator tako izbran, da pri normalni uporabi vozila deluje v območju svoje delovne temperature, zato rabi čas, da se segreje..

Drugače je finta z višjo temperaturo izpuha in tako višjim izkoristkom motorja znana že dolgo. Dosega pa se z bolj revno plinsko mešanico.

Problem, poleg možnih žarilnih vžigov, je predvsem pregrevanje izpušnih ventilov in batov. Eno in drugo je rešljivo z boljšimi materiali, vendar je problem katalizator, ki ne dopušča viška kisika (revna plinska mešanica), saj mu temperature podivjajo.

Iz tega razloga enak motor, ki ima v nulo naštelanim vplinjač, kuri manj, kot tak z vbrizgavanjem in katalizatorjem. Katalizator je povečal porabo bolj, kot jo lahko zmanjša vbrizgavanje goriva.

Razlike so samo v deležu NOx in ozona v izpuhu..

Temperatura izpuha je v grobem odvisna od temperature vžiga in kompresijskega razmerja. Slednji faktor je pri motorjih z notranjim izgorevanjem fiksen (razen pri specialnih motorjih za meritve oktanskih števil).

Pri konstruikciji motorja tudi ni mogoče kompresije poljubno povečevati, saj postane problem samovžigi goriva (Otto) ali mehanska trdnost in vzdržljivost motorja (Diesel).

Zato se z višanjem temperature vžiga doseže tudi višja temperatura izpuha. Ni pa razmerje obeh temperatur ostalo enako. 100K višja temperatura vžiga, ne pomeni 100K višjo temperaturo izpuha, ampak nekoliko manj in tako se termični izkoristek motorja poveča.

Probleme, ki na tak način povečanja izkoristka nastanejo, sem opisal v prejšnjem postu.

Edit typo

@ Azrael & ostali :

Ps.: Sem napravil provizorični novi hydroxy generator in sprobal/zmeril v avtu (ni še končano ali montiran fixno tam), slikca :


Zadeva/sendvič je single_cell_5_plošč (cca.6mm narazen) s 1000_cm2_aktiv_P z min.5% koncentracijo elektrolita v dest.vodi in na njem napetost minimalno niha cca.med min.2V-max.2,5V s tokovi med cca.2A-16A (typ.~8A) za priključit v seriji med karoserijo (gen.masa) in Aku/motor_maso (VSI elektro porabniki se napajajo serijsko čez to celico-dobijo torej dobrih 11V in tudi trošijo seveda malo manj, torej tudi benza, žarnice trajajo dlje), motor pa dobi dodatno "zastonj" pokalni plin v več kot minimalni količini za HydroBoost!

Koliko/če se bo prihranilo goriva, bom pa videl, ko bo zadefa fertik in opravljene dve test vožnje spet (upam, da do poletja) ... ... Moral bom verjetno tudi za cca. dobra 1/2V dvignit tudi polnjenje Aku glede na zdej (13,5V) na el.reglerju alternatorja, no problem ...

Celica se obnaša kot kemijski/tekočinski tokovni generator za elektroPorabnike oz. kot H-Boost Power_ZENER_dioda , torej "breme" so porabniki ...

TrotlZiher avtomatic : več kot je porabnikov in hitreje kot voziš/več_Rpm, več moči dobi celica in več plina proizvaja... no-electronics-needed ...

Gretje in oksidacija v celici je zanemarljiva, mogoče bom enkrat moral montirat celo dodatno gretje vode not za pozimi za še večji output plina ... se javim, ko bom testiral prihranke ...

@Spajky: preberi malo osnov fizike/termodinamike in ne sanjaj več o tem proizvajalcu vodika. Tudi če bi ves tvoj postroj za izdelavo vodika imel 100% izkoristek, bi bil skupen izkoristek motorja še vedno enak. Zdaj pa samo višaš porabo. To je kot bi hotel sam sebe dvigniti za lase v zrak

Če hočeš povečati izkoristek mašine, moraš zmanjšati trenja ali pa vodik delati s pomočjo odpadne toplote izpuha/hladilne tekočine (kako?) oz. dodatno pretvoriti to odpadno toploto v kinetično energijo. Ti pa pa še tistim 25% mehanske energije motorja odvzemaš moč, jo pol zgubiš pri elektrolizi, in jo nato vračaš v mašino, kjer se jo ponovno zgubi še 70%..

Pozdrav,

Pred kratkim mi je punca govorila o neki oddaji na nemskem tv programu, v kateri so testirali razlicne naprave za zmanjsanje porabe. Povdarek je bil predvsem na dizelskem motorju. Sel sem malo raziskovat in prva varianta z proizvajanjem vodika se itak ne izide (ceprav nekateri tukaj trdijo drugace). Drug, teoreticno ze dokaj star nacin je mesanje vode v nafto. Prednost je predvsem v zmanjsanju izpustov: saje do 80%,NOx do 45% ter CO2 do 6%. Seveda so dejanske stevilke odvisne od zunanjih razmer, motorja in goriva. Zgoraj omenjeni rezultati izhajajo med drugim iz 13 tockovnega testa MAN motorja po EU predpisih. Zadevo je testiral tudi TÜV, VW in BMW- noben ne zanika po mojem mnenju sokantnih rezultatov. Molekula vode obkrozena z molekulami nafte v izgorevalnem prostoru z uparitvijo povzroci se boljso razprsitev goriva, boljse izgorevanje, posledicno nizje temperature. V grobem obstajata dva razlicna sistema:
1. Koncno gorivo kot mesanica nafte, vode ter potrebnih additivov, ki ohranjajo gorivo homogeno. Taksno gorivo je ze leta 1996 patentiral francoski Elf in razvil tudi celotno tehnologijo, ki omogoca proizvodnjo taksnega goriva (okolju prijazni additivi). Gorivo poimenovano Aquazole je primerno za vsa dizelska vozila (pisno sem nasel le do EURO 3), tudi vozila z katalizatorjem, kjer se zivljenska doba le teh zaradi nizje temperature izpusnih plinov, drasticno zvisa. To gorivo prizvajajo zaenkrat v francoskem Lyon-u, priblizno en milion litrov mesecno. Uporablja se v javnem mestnem prometu, v vseh vecjih francoskih mestih.
2. SEKS (Scarabaeus - Emulsions - Kraftstoff - System), razvil (13let razvoja) in patentiral ga je Günther Kramb iz Nemcije. Nafti se tik pred npr. bosch crpalko glede na obremenitev motorja doda voda, ki je v locenem rezervoarju. Naprava, ki jo patentiral Günther naj bi zagotovila, da je vsaka molekula vode obdana z molekulami nafte, tako da stik vode z deli motorja ni mogoc. Glede na obremenitev je delez vode najmanjsi v prostem teku (skoraj nicen), do 20% pri polni obremenitvi motorja. Sistem je prvensko namenjen zmanjsanju saj ter ostalih izpustov, manjsa poraba (3-8%) je le posledica deleza vode v nafti. Sistem je vgrajen med drugim tudi v mestne avtobus domacega mesta, kjer v povprecju namesto 55l/100km porabijo 51l. Razlika v porabi bi bila se vecja, v kolikor bi namesto filtra saj, ki dusijo motor in jih je treba na dolocene intervale "skurit" (kar tudi ni najbolj zeleno dejanje), uporabljali SEKS.

Scarabeus zaradi patenta zaenkrat prizvaja ter montira le Günther sam, cena za osebno vozilo naj bi bila nekje 600EUR. Glede na govorice o novih davkih na vozila, me zanima ali bi bilo mozno, da bi z tako vgrajeno napravo pri nas sel na neke vsrte A-test kjer bi vpisali novo izmerjene-nizje vrednosti izpusnih plinov? Ce bo poleti kaj odvecnega casa, pa bi tudi sam eksperimentiral kaj z to tehnologijo na 1Z tdi motorju. Mislim da ni taksen problem dodajat vodo k nafti glede na potrebo (merilec pretoka, elektronski vbrizg pod visokim tlakom v center voda nafte), ampak taksna mesanica ne ostane dolgo homogena in bi na povratnem vodu spet moral locit vodo od nafte (kaksne membrane?).

Verjetno se sprasujete zakaj ni veliko slisat o tej zadevi.... Npr. vw ter bmw trdita, da je sistem neprakticen, saj uporabnik zraven goriva more tankat se vodo. Osebno menim, da je celotna industrija prevec vlozila v razvoj in prozivodnjo filtrov saj in bi taksen "primitiven" sistem prinasal zgubo.

Pa se nekaj povezav (vecina nemskih):

http://www.scarabaeus-emulsion.com/inde...
http://klimakatastrophe.wordpress.com/2...
http://www.adeptgroup.net/News_Release-...
http://www.metacafe.com/watch/871174/di... (samo kot preprecitev za anstajanje saj)
http://www.patentstorm.us/patents/59041... (ameriski patent za podobno zadevo)

lp,
aljaz

Govorim na pamet, ampak z razbitjem vode na kisik in vodik in nato z nadaljnjim spajanjem ne dobimo čisto nič. Prej bi rekel, da malo vode poskrbi za to, da se zveča tlak v batu zaradi pretvorbe vode v paro. S tem malo znižamo temperaturo dimnih plinov, razlika pa poskrbi za višji tlak (in izkoristek - manj neuporabne toplote).

Ugibam...

Naj kdo sproba water injection na bencinskem motorju. Destilirano vodo imaš v 10l rezervoarju v prtljažniku. Na rezervoarju imaš močno pumpo (3 do 6 barov) in iz te pumpe bakreno cevko, ki se jo navije okoli izpušne cevi in izpušnih kolektorjev (to poskrbi, da se voda upari). To paro potem preko elektro injektorja doziraš med mešanico bencina in zraka.
S tem naj bi dobil na moči(1), čistosti(2) in manjši porabi goriva(3), ter boljšemu hlajenju(4).
1.) Para se težje stiska kot zrak in doda kompresijo - torej več moči
2.) Voda ob razpadu se veže s sajami in vse skupaj lepše izgoreva - torej čisti saje v motorju
3.) Za isto moč sedaj rabiš manj goriva
4.) Voda ali para ima še vedno manjšo temperaturo kot ogenj in zato ne segreva toliko motorja.

Seveda nekateri obljubljajo 50% več moči in ne vem kaj, ampak to je pretirano, so pa med vojno (WW2) imeli angleži water injection na avionih tipa spitfire, da so ob vklopu le tega dobili dodatnih nekaj konjev in s tem nekaj dodatne hitrosti ob kakih ključnih trenutkih.

Danes pa se to uporablja večinoma v velikih ameriških kombijih, ki imajo ob mašini premalo prostora za velik hladilnik in da s tem pomagajo hladiti motor na dolgih relacijah in v mestih kadar stojijo v kolonah.

Zakon

Z vbrizgavanjem vode lahko malo lepše oblikujemo toplotni cikel motorja z notranjim izgorevanjem in mu malo povečamo izkoristek. Praktično z vbrizgavanjem povečamo oktansko število bencina, zato lahko povečamo kompresijsko razmerje mašine in s tem izkoristek ---> Water injection

Zaradi samega razcepa vode in ponovne spojitve, pa ne bomo pridobili niti malo, kvečjemu še kaj energije izgubili.

Če boš dodajal k nafti pred bosch pumpo, boš kvečjemu škodil pumpi. Če bi že hotel kaj takega narediti, bi moral dodati injektorje za vodo in ločeno visokotlačno pumpo. Itak pa bi bilo vse verjetno samo zmanjšanje emisije NOx, kaj drugega verjetno ne bi dosegel. Pri bencinarju lahko dosežeš več, pa še lažje je, ker ne rabiš visokotlačne pumpe - rabiš tam okoli 3 bare in še posebne injektorje za vodo. Potem pa lahko prišparaš tako, da preprogramiraš ECU, da pri polnem gasu da revno mešanico, zraven pa vbrizguješ ustrezno količino vode. Pri nizkih obremenitvah pa itak ne boš nič naredil z vodo.