motor na prašno eksplozijo

kaj pa mislis, da naredi visokotlačni vbrizg? razbije gorivo na zelo majhne kapljice in imaš isti efekt.
tisto je samo nizja kurilna vrednost.

Zakaj ne bi izboljševali motorske agregate

Enostavno, ker imajo elektromotorji prav vse karakteristike boljše.

Sej že to da za prenašanje mikrodelcev uporabiš zrak oz kot mešanico z zrakom je izboljšava. Elektromotorji da, vendar baterije ne

Ja sam rabiš kurjača ker tole drva uplinit traja malo dlje, to bi mogl dat našim policajem za interceptor vozila :)

Silver lining: avto bi lahko tankal pri domačem filerju kertridgeov za laser.

Drugače tudi doziranje najbrž ni nerešljivo. Lahko bi s curkom zraka pod visokim pritiskom razpihal prah.

Podobno obstoječi bosh pumpi samo da za luft.

Bi pa to mogoče ne bila slaba ideja ampak bolj za DIY izvedbo. Da imaš recimo kogeneracijo na drva.

doziranje je podobno kot pri abrazivnem waterjetu pomoje, sam da je bolj fin pesek in je še boljše tko.
bi bila pa bedarija narediti kaj takega ja, da o scasoma znucanih injektorjih niti ne govorim.

v WW2 se je uporabljal mislim da lesni plin v te namene, da so šparali z nafto.

Isotropic je 10. avg 2014 ob 20:02 izjavil:

doziranje je podobno kot pri abrazivnem waterjetu pomoje, sam da je bolj fin pesek in je še boljše tko.
bi bila pa bedarija narediti kaj takega ja, da o scasoma znucanih injektorjih niti ne govorim.

v WW2 se je uporabljal mislim da lesni plin v te namene, da so šparali z nafto.

Sam pri abrazvienm vodnem curku je medij voda, ne zrak. Voda je bistveno bolj 'nosilna' za delce.

Pa vsi, ki ufuravate lesni plin, tukaj uparjaš les, da pripraviš plin, ki ga nato kuriš v motorju. OP govori o trdem gorivu v mikrodelcih, ne o uplinjanju trde mase (kar je, IMO, pri vseh zalogah zemeljskega plina naravnega in umetnega izvora rahlo neumno početje, sploh če to namontiraš na vozilo...)

sprasujem je 10. avg 2014 ob 14:23 izjavil:

Sej že to da za prenašanje mikrodelcev uporabiš zrak oz kot mešanico z zrakom je izboljšava. Elektromotorji da, vendar baterije ne

Zato pa čakamo na poceni ultra-kondenzatorje

Kar se pa teme tiče - gozdovi se že tako hitro manjšajo.

Pozdrav

S premogovim prahom je bojda eksperimentiral že Rudolf Diesel (pa tudi z rastlinskimi olji - biodiesel bi rekli danes ). Samo idejo pa je dalje razvijal njegov pomočnik Rudolf Pawlikowski, ki ima na to temo kar nekaj patentov. Evo primerka:

http://www.google.com/patents/US1921132

Pawlikowski nikakor ni bil edini. Nemčija je prednjačila v raziskavah pred in med II svetovno vojno (razlogi so očitni). Po nekaterih ocenah je bilo v Nemčiji v omenjenem času na tem področju vloženega okoli 2000 človek-let dela.

LP

Jože

dzinks63 je 10. avg 2014 ob 21:15 izjavil:

Premogov prah se lahko uporablja kot gorivo v plinskih turbinah. Zadeva je že dolgo patentirana in v življenje so jo skušali spraviti z električnimi lokomotivami s plinskimi turbinami na premogov prah. Turbine Electrics

Note that the trailing unit is a tender carrying 40 tons of pulverized, fluidized coal. The lead unit contains the combustors, fly ash separators, turbine, generator, and electrical equipment.

Premogov prah kot gorivo v današnjih modernih motorjih z notranjim izgorevanjem pa nima možnosti, veliko bolj je primeren zemeljski plin (katerega so še ogromne zaloge) ali celo vodik.

Vodik je v ICE praktično neuporaben, bistveno bolje ga je izkoriščati v gorivnih celicah. Imaš prednosti električnih vozil, sicer z ne bistveno boljšim izkoristkom, a vseeno.

negotiator je 10. avg 2014 ob 21:19 izjavil:

sprasujem je 10. avg 2014 ob 14:23 izjavil:

Sej že to da za prenašanje mikrodelcev uporabiš zrak oz kot mešanico z zrakom je izboljšava. Elektromotorji da, vendar baterije ne

Zato pa čakamo na poceni ultra-kondenzatorje

Kar se pa teme tiče - gozdovi se že tako hitro manjšajo.

V Sloveniji se površina gozdov, Žledu navkljub, pravzaprav povečuje na račun zaraščanja travnikov. Ultra-kondenzatorje bomo pa še čakali. Baterijski avtomobili pri trenutni tehnologiji, tudi če odmislimo ceno, niso realni, ker imamo na svetu premalo litija. Na srečo se precej dela na organskih katodah, ki bi bile lahko naslednja (prepotrebna) stopnička v razvoju baterij.

sprasujem je 10. avg 2014 ob 23:46 izjavil:

Glejte ljudje sam nisem štručko ideja mi je zanimiva ker lahko celo moko uporabiš, sam da je prah biološkega izvora za prašno eksplozijo. Sicer pa pogoji za koncentracijo navadnega prahu(karkoli že predstavlja navaden prah), ki lahko povzročijo eksplozijo, so zelo široki tako da verjetno tudi pri bolj posebnem prahu oz prahu iste snovi pogoji niso tako zahtevni oz natančni (razen vlage).

Pri navadnem prahu je spodnja meja eksplozivnosti med 20 in 60 g/m3, zgornja meja pa je med 2000 do 6000 g/m3

iz Pra%C5%A1na eksplozija @ Wikipedia

Drugače pa tudi na prah deluje gravitacija zato tudi pri rezervoarju zraka in prahu je treba pred zagonom avta mešanico zmešati da je ta enakomerna povsod v tankerju prede se je pošlje v motor pod pritiskom

Še en video za pokušino :)

Ja, gori lahko marsikaj v prašni obliki, precej praškov ima tudi realno nevarnost samovžiga, če se pravilno zmešajo z zrakom. Kako boš zagotavljal enotno, konsistentno mešanico tega prahu v cilindru? Kako boš preprečil recimo nabiranje prahu v cilindru?

V F1 pri 18k rpm recimo niso imeli težav, ki jih imajo zdaj pri turbo motorjih, ki se v povprečju vrtijo le na 12k rpm. V cilindru po izgorevanju vseeno lahko ostane nekaj neizgoretega goriva oz. mešanice v nekem žepu, ki po zajemu svežega zraka in stiskanju le tega (bistven podatek je, da zdaj uporabljajo turbine) lahko privede do samovžiga, torej do predčasne detonacije - klenkanja. Torej problem ostajanja goriva občutiš že pri bistveno bolj gorljivih/hlapljivih snoveh, kot pri prahu.

Kako boš zagotavljal enotno, konsistentno mešanico tega prahu v cilindru?

Čisto laično:
V neki zaprti posodici dodaš približno mešanico prahu in zraka. Za konsistenco mešaš(glej video). Meriš povprečno gostoto prahu v zraku morda s kakšnim občutljivim optičnim senzorjem ter meriš tudi željeni tlak v posodi in po potrebi dodajaš eno ali drugo. Ko je mešanica pripravljena počrpaš željeno količino.

http://www.dailymotion.com/video/x17gwg...

Pa je to sploh energetsko učinkovito? Za to, da posekaš drevesa in jih zmelješ v fin prah bi verjetno porabil kar dosti energije.

problemov tu je malo morje od velikosti kupnega trga, pa vse do cene goriva, ok mamo veliko lesa, ki ga lhako pretvorimo v prah, koliko potem stane tak prah? koliko lahko z njim preoziš brez zapletov? nekaj mi pravi, da bi bil to dra
ji način prevoza, cena avtomobilov pa...?

Okapi je 11. avg 2014 ob 13:35 izjavil:

Seveda ni ekonomično, ampak v svetu, kjer ni ne nafte ne elektrike, bi mogoče vseeno uporabljali motor na premogov (ali kakšen drug) prah.

O.

Kako si pa ti predstavljaš svet, kjer ni elektrike, imamo pa avtomobile na notranje izgorevanje? o.O

Raptor ne, to je nasprotje FSI-ja, FSI ima neposreden vbrizg, prek sesalnih ventilov gre torej samo zrak, ti se zaprejo, nato pa vbrizgaš gorivo. In bi mešanico dovajal prek sesalnih ventilov, torej enako vplinjačem ter vbrizgavanju v sesalni kolektor.

IdealniA FR je pa 14,7.

PrimozR je 11. avg 2014 ob 13:44 izjavil:

Okapi je 11. avg 2014 ob 13:35 izjavil:

Seveda ni ekonomično, ampak v svetu, kjer ni ne nafte ne elektrike, bi mogoče vseeno uporabljali motor na premogov (ali kakšen drug) prah.

O.

Raptor ne, to je nasprotje FSI-ja, FSI ima neposreden vbrizg, prek sesalnih ventilov gre torej samo zrak, ti se zaprejo, nato pa vbrizgaš gorivo. In bi mešanico dovajal prek sesalnih ventilov, torej enako vplinjačem ter vbrizgavanju v sesalni kolektor.

IdealniA FR je pa 14,7.

Ok, bom ta FSI princip vzel nazaj. Aampak še vedno problem, ker kakor je meni znano trdi delci v delovni prostornini motorja niti malo niso zaželjeni.

Tisti traktorji na les pa kakor zastopim notri v motorju izgorevajo plini in ne trdi delci in če se prav skapiral kako si on zamišlja princip delovanja je te fore na drva irelevantno omenjat, ker gre v praksi že za motor na plin.

Ja, gori lahko marsikaj v prašni obliki, precej praškov ima tudi realno nevarnost samovžiga, če se pravilno zmešajo z zrakom. Kako boš zagotavljal enotno, konsistentno mešanico tega prahu v cilindru? Kako boš preprečil recimo nabiranje prahu v cilindru?

V F1 pri 18k rpm recimo niso imeli težav, ki jih imajo zdaj pri turbo motorjih, ki se v povprečju vrtijo le na 12k rpm. V cilindru po izgorevanju vseeno lahko ostane nekaj neizgoretega goriva oz. mešanice v nekem žepu, ki po zajemu svežega zraka in stiskanju le tega (bistven podatek je, da zdaj uporabljajo turbine) lahko privede do samovžiga, torej do predčasne detonacije - klenkanja. Torej problem ostajanja goriva občutiš že pri bistveno bolj gorljivih/hlapljivih snoveh, kot pri prahu.

Moka pa sladkor v finem prahu se tudi nista za igrat. Razpršiš po zraku, prižgeš z vžigalnikom in ognjena gmota nastane. Tega ne probavajte doma.

Unknown_001 je 11. avg 2014 ob 13:59 izjavil:

Ok, bom ta FSI princip vzel nazaj. Aampak še vedno problem, ker kakor je meni znano trdi delci v delovni prostornini motorja niti malo niso zaželjeni.

Tisti traktorji na les pa kakor zastopim notri v motorju izgorevajo plini in ne trdi delci in če se prav skapiral kako si on zamišlja princip delovanja je te fore na drva irelevantno omenjat, ker gre v praksi že za motor na plin.

Saj, ravno to, pomojem so zadeve na plin. Zakaj bi generator plina vozil s seboj, če lahko ta plin izdeluješ doma na večji skali in ga daš v eno piksno pa si rešen? V času kotlov očitno te piksne mše niso bile tako dovršene, zato tak sistem. Danes tega problema ni več.

Če je pa že res na prah so bile pa prostornine in tolerance takratnih motorjev toliko večje, da so zadeve lažje preživele na prah. Pa emisije niso bile problem (glavni problem dizlov pri emisijah, sploh v mestih, so saje - mikrodelci. Zaradi njih je treba uporabljati filtre trdih delcev, ki poberejo kar lep del konjev).

Okapi je 11. avg 2014 ob 14:10 izjavil:

Kako si pa ti predstavljaš svet, kjer ni elektrike, imamo pa avtomobile na notranje izgorevanje?

A za motor na notranje izgorevanje potrebuješ elektriko?

O.

Sicer ja (svečke, dandanašnji senzorji, itd.), ampak ciljal sem bolj na dejstvo, da če naenkrat ostanemo brez električne energije, propade vsa industrija. Vključno z izdelovanjem motorjev na notranje izgorevanje (navkljub nekaterim precej sfaljenim konceptom so zadeve dandanes že precej doterane in izdelane na zavidljivi stopnji natančnosti).

Pač, brez elektrike bomo imeli precej bistveno večjih problemov, kot kaj kuriti v motorjih z notranjem izgorevanjem.

Kdaj je debata postala filozofska? Pa kako (na praktičen način) narediš iskro brez elektrike?

PrimozR je 11. avg 2014 ob 15:29 izjavil:

Če je pa že res na prah so bile pa prostornine in tolerance takratnih motorjev toliko večje, da so zadeve lažje preživele na prah. Pa emisije niso bile problem (glavni problem dizlov pri emisijah, sploh v mestih, so saje - mikrodelci. Zaradi njih je treba uporabljati filtre trdih delcev, ki poberejo kar lep del konjev).

Večje dopustnosti pri tolerancah kar se natnačnosti (predimenzioniranje) izdelave tiče pa ekonomičnost žal ne gresta skup, drugo so seveda tolerance trdnosti konstrukcije. Načeloma ok recimo da bi zadeva delala ampak. Če hočeš bolj robusten motor ki bo praktično neuničljiv, če privzamemo da bodo v njem izgorevali trdi delci, pa ti preostane le dvoje. Uporabiti več standardnega konstrukcijskega materiala da konstrukcija lahko sploh zdrži obremenitve (debelejši, masivnejši deli), kjer bo vse skupaj koštalo več in hkrati bo celoten motor postal nenormalno težji ali pa preiti na veliko dražje a seveda trdnejše in lažje materiale.

Pa dajmo bit še malo bolj optimistični. Če bi zadeva laufala se tu pojavi problem ki si ga že izpostavil. Nabiranje izgorelih delcev v delovni prostornini valja. Se pravi bi bilo potrebno pogruntati visoko učinkovito metodo sesanja nastalih smeti iz valja se pravi bi izpušni takt postal... hmmm čistilni? Ker sem 100% da nadtlak ki bi se ustvaril po koncu explozije, ko bat potisne nazaj gor nikakor ne bi zadostoval za potisk odpadne mase. V najslabšem in tudi realnem primeru pa bi bilo treba tudi preprečiti, da bi se gorivni prah dobesedno zapekel v valju kar bi takoj uničilo mašino vkolikor bi se zadeva dovolj zasvinjala.

PrimozR je 11. avg 2014 ob 15:29 izjavil:

Saj, ravno to, pomojem so zadeve na plin. Zakaj bi generator plina vozil s seboj, če lahko ta plin izdeluješ doma na večji skali in ga daš v eno piksno pa si rešen? V času kotlov očitno te piksne mše niso bile tako dovršene, zato tak sistem. Danes tega problema ni več.

Stara zadeva, ki jo uporabljajo nekatere hi tech EKO kmetije v nemčiji. Sicer določene zadeve poganjajo na metan, ki nastaja pri razkroju, ampak v skarjnem primeru so pri firmi NEW HOLLAND razvili prvi komercialno uporaben traktor na vodik. Sedaj pa je še vedno vprašanje zakaj se zadeva po tem času še vedno ni razpasla, čeprav vsi govorijo kako je oh in sploh. Očitno ni interesa ali se pa ne splača.

Ampak zadeva je že dolgo časa izvedljiva - recimo predelava na plin, le da trenutno to izvajajo z zemeljskim plinom. Pa saj to itak vem da poznaš te zadeve.

šernk je 11. avg 2014 ob 16:37 izjavil:

Kako jo narediš na navadnem vžigalniku?

Kako jo narediš pri nekaj deset ciklih na sekundo, par ur skupaj?

Na vodik se ne splača poganjati vozil, ker je izdelava vodika z elektrolizo predraga. Vodik bo postal opcija, če najdemo katalizatorje za razcep ogljikovodikov na ogljik in vodik oz. proizvodnja elektrike postane dovolj poceni ter dovolj razširjena, da bomo imeli presežek (fuzija).

O zemeljskem plinu in metanu sem pa itak že govoril v tejle temi ;)

pipi
SPet, mešanje v vodi, ne v zraku.

Sej zrak je tudi tekočina. Je pa res da ni kapljevina Pod nekim pritiskom pa je malo bolj podobna kapljevini. Sicer pa ne pravim da niso potrebne neke fizične prilagoditve motorja da je le ta bolj "robusten". Kar se pa tiče ekonomičnosti bi lahko vsaj izkoristili procese kjer se že proizvaja prah.

Recimo nekje sem prebral da pridobivanje plina iz skrilavcev nikakor ni ekonomično niti eko je pa resda politična odločitev. Sem pač bolj za lastne resurse, če je možno.

Sicer zadeva naj bi vsaj že delovala,sicer ne direktno na valjih:

His design differed from Diesel, instead of using compressed air to 'inject' the coal dust into the combustion chamber via valves, he invented the idea (quote) "which used a pressure rise through partial combustion of dust inside a special pre-chamber (the "by-chamber") to force the fuel into the cylinder. This system, invented by Pawlikowski, had many advantages, including the heating of the fuel/air mixture by compression in the by-chamber, and its heating by contact with hot chamber walls and hot air from the cylinder, so that it was dried, de-gassed and prepared for self-igintion."

http://bbs.homeshopmachinist.net/thread...

Raptor
Razen če misliš imet neki podobnega kot so ti spreji ampak to je bedarija, ker si potem od tlaka v jeklenki odvisen, koliko mase bo na koncu ostalo v jeklenki

Imaš recimo jeklenko z nastavljivim volumnom, da lahko prilagodiš tlak v jeklenki.

Sicer pravim da ni lahko, lahko da je težko. Debata pač.

Kaj pa opcija sistema, kjer točno določena mešanica prahu/zraka kot goriva ni potrebna? Recimo da na tak način omogočiš delovanje batnega kompresorja, kjer filaš čist zrak do določena tlaka v jeklenki, nato pa to uporabiš naprej za pogon takoimenovanih vozil na kompresiran zrak.

Unknown_001 je 11. avg 2014 ob 17:00 izjavil:

To je edina varianta brez štroma. Domnevam da že dolgo ni več na prodaj, no razn pr motokultuvatorjih, kosilnicah, in raznih prčkarijah na "ZAUG" poteg

Komprimiran zrak je zate očitno nemogoč koncept ?

Unknown_001 je 11. avg 2014 ob 16:48 izjavil:

Pa dajmo bit še malo bolj optimistični. Če bi zadeva laufala se tu pojavi problem ki si ga že izpostavil. Nabiranje izgorelih delcev v delovni prostornini valja. Se pravi bi bilo potrebno pogruntati visoko učinkovito metodo sesanja nastalih smeti iz valja se pravi bi izpušni takt postal... hmmm čistilni? Ker sem 100% da nadtlak ki bi se ustvaril po koncu explozije, ko bat potisne nazaj gor nikakor ne bi zadostoval za potisk odpadne mase. V najslabšem in tudi realnem primeru pa bi bilo treba tudi preprečiti, da bi se gorivni prah dobesedno zapekel v valju kar bi takoj uničilo mašino vkolikor bi se zadeva dovolj zasvinjala.

Delci se nabirajo vedno. In proces ih sproti odnaša - tudi pri tekočem gorivu.

Sploh pa pritiski tudi pri izpuhu niso majhni. Ostalo mi je v spominu, da je red velikosti pritiska v trenutku odpiranja izpušnega ventila nekje 7 bar. To sploh ni malo.

Drugače ne vidim kje naj bi se delci nabirali. Na drsnih površinah težko. Na ostalih pa jih bodo verjetno nad neko mejo odnašale stalne eksplozije in prepih. Mogoče je potrebna ustrezna priprava čelnih površin in/ali tweak temperatur. Ali mogoče občasen dodatek tekoče faze, da spuca obloge ali kaj takega.

Unknown_001 je 11. avg 2014 ob 17:43 izjavil:

Brane22 je 11. avg 2014 ob 17:41 izjavil:

Unknown_001 je 11. avg 2014 ob 17:00 izjavil:

To je edina varianta brez štroma. Domnevam da že dolgo ni več na prodaj, no razn pr motokultuvatorjih, kosilnicah, in raznih prčkarijah na "ZAUG" poteg

Komprimiran zrak je zate očitno nemogoč koncept ?

Nikoli slišal nikoli videl. Če to pol obstaja in je v uporabi se umikam s to trditvijo.

Zgodnja letala so imela patron, podoben tistemu za šibrovko za vžig. Vstavil si ga in sprožil in pritisk iz njega je butnil v cilinder in zavrtel mašino.

Komot imaš mašino z mini kompresorjem in rezervoarjem namesto/poleg alternatorja.

Ni treba. Imaš lahko samovžig, kot pri dizlu.

Možna bi bila recimo tudi optimizacija, ki je pri klasičnih ICE težja.

Če bi imel "mlinček" zraven motorja, bi lahko z uravnavanjem granulacije izbiral čas gorenja, ki ti ustreza.

Ali uporabljal več granulacij za oblikovanje krivulje gorenja/pritiska itd.

Dizelski motorji delujejo recimo na principu samovžiga ampak to ne pomeni, da ga lepo pogledaš in bo vžgal, še vedno mora od nekje dobiti energijo za vžig.

Saj jo dobi. Bosh pumpa je tam za _kontrolo_ procesa vžiga. Lahko pa stvari prepustiš, da se vžge sama.
To je povezano s težavami, ki pa niso nerešljive.

Koneckoncev to mogoče lahko narediš samim lesom.

Eno mahjno količino moke zdestiliraš in nastali plin lahko verjetno veliko bolj nadzorovano vžgeš, bodisi s svečko ali tako da ga vbrizgaš v danem trenutku v cilinder. Ta plin uporabiš kot "kapsel" za vžig preostanka prahu.

sprasujem je 11. avg 2014 ob 17:10 izjavil:

pipi
SPet, mešanje v vodi, ne v zraku.

Sej zrak je tudi tekočina. Je pa res da ni kapljevina Pod nekim pritiskom pa je malo bolj podobna kapljevini. Sicer pa ne pravim da niso potrebne neke fizične prilagoditve motorja da je le ta bolj "robusten". Kar se pa tiče ekonomičnosti bi lahko vsaj izkoristili procese kjer se že proizvaja prah.

Recimo nekje sem prebral da pridobivanje plina iz skrilavcev nikakor ni ekonomično niti eko je pa resda politična odločitev. Sem pač bolj za lastne resurse, če je možno.

Sicer zadeva naj bi vsaj že delovala,sicer ne direktno na valjih:

Sicer pravim da ni lahko, lahko da je težko. Debata pač.

Kaj pa opcija sistema, kjer točno določena mešanica prahu/zraka kot goriva ni potrebna? Recimo da na tak način omogočiš delovanje batnega kompresorja, kjer filaš čist zrak do določena tlaka v jeklenki, nato pa to uporabiš naprej za pogon takoimenovanih vozil na kompresiran zrak.

Ja, zrak je tekočina, ni pa kapljevina. Tudi o tem sem že govoril - delci so v vodi bistveno bolj plovni, kot v zraku, ergo je mešanje lažje (traja dlje, da se delci posedejo). Prilagoditve bi bile seveda nujne, ampak bistvo tukaj je, če so te prilagoditve smiselne, če bi uporaba trdih delcev kaj prinesla v primerjavi s tekočimi (oz. plinastimi) ogljikovodiki. Po mojem bolj ne, premog recimo je itak bistveno večja svinjarija od nafte, z lesom je pa bolj tako-tako.

Problem anftnih skrilavcev, iz katerih se pridobiva predvsem surovo nafto, je, da porabijo ogromne količine pitne vode. O ekonomičnosti pa itak ne moremo govoriti, ker je ves strah pred koncem nafte prav ekonomski. Poceni nafte ni več oz je je le še malo, same nafte imamo pa še OGROMNO. Problem je, da je tipa naftnih skrilavcev in v drugih tehnološko podobno zahtevnih oblikah za pridobivanje. Fracking skrilavcev za pridobivanje plina je pa pravzaprav ekonomsko učinkovit postopek, ki je ZDA omogočil, da so bistveno manj odvisne od zunanjih dobaviteljev energentov. VB ima pa recimo ogromne zaloge takšnega plina, ki bi lahko povzročil probleme potencialnemu ruskemu embargu na plin ;)

Ja, debata. IMO je zadeva popolnoma nepraktična. Še kaj? :D

Okapi je 11. avg 2014 ob 17:13 izjavil:

Kako jo narediš pri nekaj deset ciklih na sekundo, par ur skupaj?

Mitraljez dela s 1000+ cikli na minuto, brez elektrike.

O.

Koliko ur skupaj? Koliko isker proizvede v tem času (eksplozija v naboju ni iskra)?

šernk je 11. avg 2014 ob 17:57 izjavil:

Seveda pridemo do tega, koliko bi bili tej materiali vzdržljivi in njihova cena. Ampak če se gremo ekologa za vsako ceno boš tudi ta strošek prežvečil

E, to. Res ne bi rad vsakih 5 minut menjal bruse za pridobivanje iskre. Še svečka se sčasoma izrabi, ker je pač v precej neprijaznem okolju.

Brane22 je 11. avg 2014 ob 18:00 izjavil:

Saj jo dobi. Bosh pumpa je tam za _kontrolo_ procesa vžiga. Lahko pa stvari prepustiš, da se vžge sama.
To je povezano s težavami, ki pa niso nerešljive.

?? Kaj ima Bosch pumpa pri procesu vžiga? o.O

Pri dizlu stisneš zrak, ki se segreje prek 500°C, nakar blizu TDC (+/- par stopinj) vbrizgaš gorivo. Ki se vžge. Kaj ima tukaj veze Bosch pumpa (razen ustvarjanja pritiska, da je vbrizgavanje sploh mogoče) pa ne vem.

Brane22 je 11. avg 2014 ob 18:07 izjavil:

Če se spomniš starih dizlov, se je dogajalo da kakega zdelanega niso mogli več ugasniti.

Tip je obrnil ključ in zaprl bosh pumpo, a motore je zažigal lastno olje naprej, ki je prišlo v cilinder predvidoma mimo tesnil za ventile.

Lahko bi imel recimo tudi v gorivu miniaturno količino dodatka, nekako tako kot so včasih dodajli benzu tetraetil svinec in benzen. Tokrat recimo kaj podobnega fosforju ali kaj v tem stilu, le da z veliko bolj znano točko vžiga.

Ko bat pride v neko točko z nekim pritiskom, se nekaj teh delcev vžge in sproži vžig preostanka.

Okej od kje ti pobiraš tele nebuloze? Mimo tesnil za ventile? Možno bi bilo kvečjemu mimo batnih obročkov. Pa tam nekega hudega pretoka, razen če imaš aktivno hlajenje batov z brizganjem olja na spodnjo stran, skoraj ne moreš imeti. Bistveno večji problem, ki je prisoten še danes, je prebito tesnilo na turbini. Tam ti pa precej olja potegne v sesalni kolektor in tega potem kuri motor, dokler ga ne zmanjka. Tudi če avto 'ugasneš' in prekiniš dovod dizla.