Upor kupcev

Kot je že jype omenil: če je cel mesec delal in ima denar le za mleko in kruh (recimo pa še to le 1x tedensko), potem je nekaj zelo slabo delal.

To se mi sliši zelo žaljivo. Obstajajo tudi ljudje, ki so jih starši pri 18ih dobesedno sunili v rit in se niso imeli možnosti valjati po srednji šoli in faksu, mogoče tako kot ti. Pa so vseeno pripravljeni poprijeti za vsako delo. Pač tako to je, da je delo osnovnošolca ocenjeno na 350€.
No priznam, če gre za tovornjakarja ali pa celo v rudnik bo imel dobro plačo...

Še bolj je pa žalostno, ko pri nas gledam fotre, ki ne delajo nič, pa imajo visoke plače. Tako da je ravno obratno - nekateri delajo slabo, pa imajo visoko plačo. Zato pa tudi je takšno stanje podjetij.

A to govoris kot koncni kupec ali kot delodajalec (kapitalist)?
Ce je prvo, potem imas povsem prav.
Ce je drugo (kapitalist-delodajalec) si pa v hudicevi zmoti, da te ne zanima za lastnega delavca.

Če govorimo o možnem primeru dobrega upravljanja - imaš povsem prav. Problem je, če pozabimo (ali zanikamo), da to ni _dolžnost_ lastnika - delodajalca. Henry Ford je sklenil povečati plačo svojim delavcem - ampak to je bila njegova svobodna poslovna odločitev.

Kot kupec vem, koliko sem pripravljen za nek proizvod ali storitev plačati, in s prodajalcem se dogovoriva za ceno.
Kot kapitalist sem prav tako kupec - kupujem storitev delavca. Povsem enak princip kot če kupim storitev frizerja ali avtomehanika.
Saj frizer ima pravico zahtevati previsok znesek - pa grem pač k drugemu frizerju ali mu rečem "odjebi miško" in ostanem s sračjim gnezdom.

Dajte si dopovedat, da delavec samo prodaja svoj čas in spretnost. Manj kot ima spretnosti, več konkurence ima. In s tem je tržna vrednost njegovega dela manjša.

Če hoče zaslužiti več - naj se nauči kakega bolj donosnega posla. Če se noče - je povsem njegov problem, ne moj.

Ker je vse zivljenje delal v tej firmi ne zna drugega. Je pet let pred penzijo.
A je sedaj on kriv da je nesposoben/grabezljiv menegment to vse unicil.

Ne, ni kriv. Kriv je, da je brez razmišljanja vsak dan počel isto in niti pomislil ni, da bi se naučil še kaj drugega. Pa je bilo že vsaj pred 10-15 leti jasno, da za take firme na tak način ne bo več veliko šans.
Ampak eni so upali, da bodo večno lahko preživeli od najosnovnejših spretnosti, ker je to od njih zahtevalo manj (možganskega) truda... e, ne gre več.

In še vedno delate vsi osnovno napako: predpostavljate, da je vsakdo upravičen do nekega dohodka že kar avtomatsko - ne, ni. Mora za to kaj narediti ali si vsaj prizadevati.

Sedaj naj na lasten račun rešujemo tiste, ki niso sposobni pokrbeti sami zase - poskrbeli pa mnogi niso ravno zato, ker so vnaprej računali, da jim bod(m)o sposobni reševali rit, če bo 'zagustilo'.

username> mu rečem "odjebi miško" in ostanem s sračjim gnezdom.

My kind of haircut.

Daedalus> Tako simpl je to - in tega velika večina delodajalcev v Sloveniji ni sposobna dojet.

Če jim pa ni treba. Če se delavci kar pustijo nategovat. Inercija je težka bolezen.

Kam ste pa zavozili to temo?
Govorilo naj bi se o bojkotu živilskih trgovcev s strani nas kupcev. Kupci hrane smo pa danes prav vsi.

In kaj je treba sem spet mešat odnose delavci delodajalci?
Razen če se vrnemo na kupce in njihovo bojkotiranje kupovanja hrane in ostalih dnevno potrebnih izdelkov.
V vezi delavec delodajalec so delavci prodajalci, ker prodajajo svoj čas in znanje. Delodajalci so pa kupci, ki to kupujejo.
Ali se zavedate, da imajo kupci vedno prav. Kupec oz. delodajalec lahko mirne duše začne bojkotirati prodajalce delavce.
Zavedati se je treba, da noben delodajalec ne bo umrl od lakote, če bo odpustil popolnoma vse delavce, medtem ko je marsikateri delavec življenjsko odvisen od delodajalca in njegovega denarja.

Pri teh dveh temah ste večina nekako kontradiktorni.
Najprej podpirate prodajalce svojega časa in znanja (delavce), naj se uprejo kupcem in stavkajo, da bi od svojih kupcev (delodajalcev) potegnili čim več denarja.
Nato pa podpirate kupce, naj se uprejo prodajalcem (trgovcem), da bi jim bilo potrebno plačevati čim manj.

Zadeva je sicer logična ampak kljub temu je to licemerstvo

Izi:
Zavedati se je treba, da noben delodajalec ne bo umrl od lakote, če bo odpustil popolnoma vse delavce, medtem ko je marsikateri delavec življenjsko odvisen od delodajalca in njegovega denarja.


Ah daj no...tukaj pa ze pretiravas. Ce bo neka firm, ki ima 100 delavcev in jih cez noc odpusti, ter se naslednji dan spravi iskati nov kader...Jah, dolgo ne bo obratovala.

Tudi ce jih postopoma odpusca, je zopet v kurcu, ker bo brez usposobljenega kadra (vodilni delavci, izmenovodje itd...)
poleg tega bo na slabem glasu, zelo redki bodo prisli, prisli bodo kvecjemu Poljaki, Romuni itd...kaksen kader je pa to, pa mislim da ves (ce si ze kdaj delal z njimi)