In vitro meso

Nekoč smo se v eni temi pogovarjali o vzrejanju zrezkov v laboratorijih. Zgleda, da bo to kmalu mogoče.

Bi vi tako meso jedli ?
Pričakujete v svetu podoben odpor kot proti mesu iz kloniranih živali ?

Osebno se mi zadeva zdi kar vredu, saj lahko ubijemo več muh na en mah (kako priročen pregovor za tako temo) :
1. manj onesnaževanja, ker ni potreb po živalskih farmah
2. ogromne površine, namenjene za rast žitaric za hrano živali bi lahko namenili za nas, kar bi nenazadnje pocenilo hrano tudi v supermarketih
3. moralni maček glede trpljenja živali odpade
4. mislim, da bi bil tudi nadzor nad tem, kaj dejansko je v takem mesu, lažji kot je sedaj pri raznoraznih rejcih živali.

Odlična zadeva!

Vse prednosti, ki jih je navedel že kopernik. S tem da pri točki 4 bolj natančno: da se kontrolirat sestavo mesa - lahko proizvedeš manj mastno meso oziroma z "dobro" obliko maščobe (omega 3 ali kaj je že) namesto "slabe" maščobe.

Poleg tega verjetno tudi ni več potrebe/nevarnosti glede antibiotikov in kdove česa vse še, s čimer filajo živali po "naravni" pridelavi - in ne se zanašat, da tvoj stric na slovenskem podeželju vzreja krave povsem po naravni poti - kmetje marsikaj vržejo tudi v "domače pridelke male prijazne kmetije" (no, če je vzreditelj dejansko tvoj sorodnik, lahko da boš res dobil bolj naravno in zdravo meso, zase in svojo družino kmetje zadržijo najboljše in najvarnejše pridelke; "general public" kupec pa lahko dobi marsikaj drugega, kdove).

Pa da še malo laično pošpekuliram - če se da v laboratoriju producirat zrezke, je verjetno okoli vogala tudi tehnologija za produkcijo nadomestnih organov za medicino? Torej če boš potreboval novo srce/ledvico/karkoli, ne bo več treba čakat, da se kakšen motorist na cesti razsuje...

Link

Ne, tudi zdaj ga ne
Upam

1. Še vedno nucaš input za vzgoj. Ind in laboratorjiski odpadki so samo še bolj strupeni
2. Sanjej ..
3. Uuu, kje boš dobil pa matične celice za vzgoj 'mesa' ? Namesto morilstva, posilstvo, stvarni napredek ..
4. V mesu je še marsikaj, kar še ne veš. Poleg težkih kovin in raznoraznih strupov, pesticidi, larvacidi, hormoni, antibiotiki ...

Vse prednosti, ki jih je navedel že kopernik. S tem da pri točki 4 bolj natančno: da se kontrolirat sestavo mesa - lahko proizvedeš manj mastno meso oziroma z "dobro" obliko maščobe (omega 3 ali kaj je že) namesto "slabe" maščobe.
Meso brez maščobe ne obstaja ... 90% jo je v samem mesu. In meso NI zdravo ...

Rešitev je v tem da ga preprosto ne ješ ...
Pa še nekaj starih dejstev

Imate priliko, da si ogledate filem Earthlings in storite nekaj dobrega ..
Kino

Pravim jaz ?
Ali slučajno misliš, da se tkivne kulture vzgaja v nesterilnih pogojih, da je gojišče navaden zrak ?

2. Kaj pa če bi preprosto zmanjšali porabo mesa za npr. 1 zrezek na teden ? Bi več naredili, kot s tem.

3. Ne, pri živalskih tkivnih kulturah ni tako. To velja za kvečjemu bakterije. Kultura preprosto odmre po določenem času, je res, da jo lahko nekajkrat 'presadiš' na novo gojišče, ampak preprosto neha rasti ali pa se razvije v rakasto tkivo ,..

Tole je izsek novice, ki govori o načinu pridelave/proizvodnje:


The idea of culturing meat is to create an edible product that tastes like cuts of beef, poultry, pork, lamb or fish and has the nutrients and texture of meat.

Scientists know that a single muscle cell from a cow or chicken can be isolated and divided into thousands of new muscle cells. Experiments with fish tissue have created small amounts of in vitro meat in NASA experiments researching potential food products for long-term space travel, where storage is a problem.

"But that was a single experiment and was geared toward a special situation - space travel," says Matheny. "We need a different approach for large scale production."

Matheny's team developed ideas for two techniques that have potential for large scale meat production. One is to grow the cells in large flat sheets on thin membranes. The sheets of meat would be grown and stretched, then removed from the membranes and stacked on top of one another to increase thickness.

The other method would be to grow the muscle cells on small three-dimensional beads that stretch with small changes in temperature. The mature cells could then be harvested and turned into a processed meat, like nuggets or hamburgers.


Sicer mi res ni jasno, kako bi lahko z opisanima metodama pridelali velike količine mesa. Poleg tega se mi zdi, da bi bilo tovrstno meso precej žilavo in nenavadno na pogled zaradi vsega raztezanja in "nalaganja" plasti.
Je pa dotična novica preveč pristranska, saj ne navaja nobenih slabosti tovrstne pridelave, ki pa verjetno os prisotne.

blueFish, pa recimo, da jim bo uspelo. Sedaj še ne znajo, nekoč najbrž bojo. Tako da odstranimo ta žulj iz debate.

Na tole stvar se da gledati iz dveh zornih kotov... Še nisem čisto prepričan, za katerega bi se odločil.

Po eni strani je ta strah pred gensko spremenjenimi organizmi čisto iracionalen. Kaj pa je čisto običajno cepljenje/križanje dveh rastlinskih vrst, ki ga botaniki poznajo cca 200 let drugega, kot genski inženiring? Vzameš eno rastlino, ki ima tebi všečne lastnosti in jo križaš z drugo, ki je nima. Večina potomcev ne bo imela pravih lastnosti, nekateri pa - te vzgajaš naprej in po potrebi spet križaš, tako da se želena lastnost poudari. Genski inženiring na najbolj zelen način... To, da sedaj želene lastnosti znajo vgradit v laboratoriju, ni poseben argument, ki bi me prepričal v neko obskurno toksičnost in nevarnost gensko spremenjenih organizmov. Kaj pa, če koruza mutira zaradi naravnih vplivov in postane bolj odporna na sušo? Je zdaj, ko je naravno gensko spremenjena, tudi škodljiva?

Razumem, če gre tukaj za strah: če gensko spremenimo nek organizem, ki ga uporabljamo v prehrani, lahko ti novi geni pomembno vplivajo na užitnost organizma. Ne razumem pa iracionalnega strahu, da je nekaj nujno slabo, če je gensko spremenjeno v laboratoriju. Konec koncev so vse gobe med sabo tudi zelo sorodne. Imamo jurčke, lisičke, marele, pa tudi mušnice. Konec koncev tudi lesne gobe. Ene so očitno užitne, druge neužitne ali celo strupene. Razlika med njimi je res v genski zasnovi, ampak nekako smo skozi tisočletja trial and errorja pogruntali, katere so užitne in katere ne. Pri vsej tej tehnologiji, ki jo imamo danes, pa ni treba nikomur umret, da bomo pogruntali, a je ena gensko spremenjena svinjska krača užitna, neužitna ali celo strupena. Pač, jo daš na analizo in to je to. Če ne vsebuje nobenih škodljivih proteinov, encimov in drugega in je v užitnosti v vseh pogledih enaka "naravnemu prašiču", potem je to za na krožnik. V nasprotnem primeru pa vržemo v smeti. OK, obstajajo še moralni in verski pomisleki... Če v govedo vcepimo gene prašiča, ali je tako govedo še užitno za muslimana, ki ne sme jesti svinjine? Če v koruzo vcepimo gene morskega psa, ali je takšna koruza še užitna za vegetarijanca... Kar se mene tiče, bi brez problema jedel takšno koruzo, dokler ne bi na steblu našel kakšnih škrg ali kaj podobnega

Druga plat je pa bolj povezana s teorijo kaosa, kot s strahom pred užitnostjo. Gre za to, da celotnega mehanizma prenosa genov v lastnosti in medsebojnega vpliva genov še zdaleč ne poznamo. Hell, če se prav spomnim, ne razumemo v celoti niti celotnega postopka transkripcije genov v aminokisline in foldinga proteinov. Pri spreminjanu nekega seta genov zato ne moremo napovedati, kako se bo ta sprememba poznala v celi sliki in kako bo vplivala na druge gene... Ali bo s katerim v konfliktu, ali bo vstavljen gen izključil katerega drugega...? Predvsem pa, kaj se bo z genom dogajalo čez n-generacij? Kaj se zgodi, če gensko spremenjeni organizmi pobegnejo into the wild? Kakšne spremembe to potegne za sabo - ko teh genov ne moreš več nadzorovati... Če v naravo spustiš über uspešno vrsto, ki bo izpodrinila druge, avtohtone vrste oz. podrla naravno ravnovesje?

Skratka, majhne začetne spremembe lahko na dolgi rok prinesejo nesluten outcome. Mislim, da je to kar resen pomislek.

> Če v naravo spustiš über uspešno vrsto, ki bo izpodrinila druge, avtohtone vrste oz. podrla naravno ravnovesje?

Nobenega "naravnega ravnovesja" ni. Je samo "naravno" neravnovesje.

No, če si govoril, pa sedaj še do konca pokadi svojo "pipco". Ker je glih prijemat začel.

Pri celičnih kultarah je problem 3d struktura.

Kolker jaz vem jo je zaenkrat možno goijite le v 2D, kar pa ne pride v poštev.
Ti nizozemci se sicer nekaj trudijo, ampak bomo videli kako jim bo uspelo...

Upam, da...


Aja, Pyrobeast. To, da bi ti skoraj želel deliti bone za to kolk lahko kdo mesa pojest je pa malo že malo preveč...

Sicer pa tkivna kultura ne more pobegniti v naravno okolje. To je skoraj isto, kot ce bi rekel, da je prsut iz mesnice pobegnil in se zdaj spet skupaj s prasici pase na travniku.

Saj ne gre za rast bakterij, ki bi dejansko potem lahko pobegnile.

Smo ga držal prasca že. Čez par ur pa klobase jedl.

Dej no dej. Če mi paše meso ga bom pač jedel. Če bo "in vitro" in bo tak kot "in vivo" po okusu in strukturi me sploh ne bo motilo. Plus je samo to, da bo sestava kontrolirana in bo imel boljše prehranske vrednosti kot un iz domačega pujsa. Pa še delne slabe volje ne bo, ker si moral eno žival pod rušo spravit.

P.S.: Tud gepard ne da gazeli anestezije predn ji vrat pregrizne. Tak je pač ta leben. Pa verjamem, da bi tud oni lahko na presno hrano prešaltal. Al pa vsaj na sojine zrezke.

Planet lahko vzdržuje le slabe četrt milijarde ljudi pri vaškem načinu življenja.

Naj se tole ne spremeni v Meat vs. Non-Meat debato, ker je povsem mimo!

username> O opustitvi ali zmanjšanju se bo vsak odločil sam na podlagi lastnega okusa (ali morebitnih zdravstvenih zahtev). A je jasno?

Škoda da kadilci pa nimajo več te izbire...

Mogoče bo pa kdo iznašel smokeless cigarete, pa bo potem spet dovoljeno kaditi.

BigWhale@ Sicer pa tkivna kultura ne more pobegniti v naravno okolje. To je skoraj isto, kot ce bi rekel, da je prsut iz mesnice pobegnil in se zdaj spet skupaj s prasici pase na travniku.

Hehe, sem imel v mislih, da bi vzgajali cele prasce, ne pa da bi pršut rasel v petrijevkah To bi bilo pa že rahlo perverzno... Pa samo še korak od tega, da prašičje krače rasle na drevesih

Hudiča, jaz sem pa še prejšnji teden razlagal, da bi postal vegetarijanec takoj, če bi le pršut na drevesih rasel. Bo treba biti pazljiv pri izjavah.

so ze na voljo, gre za t.i. elektricne cigarete.

Take umetne mišice bi znale bit tudi fajn ker bi jih lahko terali z električnimi impulzi. Tako dobimo namesto švoh mesa kot iz farm, "trenirane" (kot živali z več površine- boljše meso.).

Pa tudi poraba "energije"(/površine) bi znala precej past. Bojda za enako energetsko vrednost mesa porabimo 10x toliko krmila, kot če bi "krmilo" sami zaužili. Slab izkoristek vam rečem!

Ne mi tukaj govorit, da bodo pa zdaj klonirali kos pečenke, ker to ni res. Bodo pa celo žival, ki bo pravtako trpela.

Ja, točno za to gre. Vzrejanje mesa.

Kloniranje živali je pa nekaj drugega, mislim, da je FDA že odobrila meso kloniranih živali.

V tej temi NE govorimo o kloniranju živali.

> "Klonirali" bodo celice mišice ki je najbolj fina.

Se te ne bodo kloniral. ampak jo bodo samo 'posadili' klonirala se bo sama, tako kot se klonira pri pujsu ze dandanes. automagically!

Vsi ljubitelji zivali bi moral bit prvi 'on the bandwagon' za VitroMeatTM!

Hm, dobr ime... hehe

MadMicka> Gotovo bodo ljudje raje kupovali takšne proizvode.

Po čem pa to sklepaš?

Mene sicer nič bolj ne veseli, če po klavnicah matrajo klonirane krave, zato me tudi bolj navdušuje postopek, ki ne naredi živali, temveč zgolj meso, ampak razlike med ovco in ovco pač ne vidim, ne glede na to kako je proizvedena - pri živali je pomembno, kako je živela.

Seveda pa se skušam odvadit konzumirat preobilo mesa - vnos prevelike količine živalskih beljakovin pri človeku poveča možnosti za cel žakelj kroničnih in rakavih obolenj.

->Gotovo bodo ljudje raje kupovali takšne proizvode.

Zakaj že?
A naslednja stopnja bo pa, da boš moral na solato napisat, da gre za klon endivje al pa kristalke?


->vnos prevelike količine živalskih beljakovin pri človeku poveča možnosti za cel žakelj kroničnih in rakavih obolenj.

A lahko malo več o tem poveš? Prvič slišim drugače za to...

_marko> A lahko malo več o tem poveš? Prvič slišim drugače za to...

V knjigi the China Study ( http://www.thechinastudy.com/about.html) sem prebral.

Seveda postreže z referencami za vse takšne trditve na koncu knjige, bom najbolj očitno prepisal sem:

Madhavan TV, and Gopalan C "The effect of dietary protein on carcinogenesis of aflatoxin." Arch. Path. 85 (1968); 133-137.

Tipa sta v Indiji delala poizkuse na podganah in ugotovila, da so podgane z manjšo dozo beljakovin v prehrani bolj odporne na karcinogene kemikalije.

Avtor knjige je potem nadaljeval raziskave in na podlagi zaključkov napisal to knjigo, ki je po mojem zelo vredna branja.

username> tudi rakave, ki ne dobijo več materiala za produkcijo novih rakastih celic.

Da. Seveda pa ima telo tudi en kup obrambnih mehanizmov, tudi zoper rakave celice. Če pa te celice ves čas obilno futraš z beljakovinami, pa rastejo hitreje kot jih lahko telo uničuje in ko je tkiva preveč, si že najebal. Če je operacija možna, je prima, ampak pogosto ni.

Tako da ja, tudi (ali pa predvsem) s tem je to povezano.

V knjigi so zanimivi grafi ki nakazujejo statistično močno povezavo med količino maščob in beljakovin v povprečni nacionalni prehrani enega kupa držav in pojavnostjo rakavih obolenj v teh družbah. Japonci se imajo super, čeprav so "razvita zahodna družba", nizozemci in angleži pa precej slabše, na primer.