Hrana za Homo Sapiensa

Thomas:

Nisem dojel, da že o Protokolu govoriš. Bolj sem imel v mislih genetsko zgenerirano levjo hrano. Torej lev je sit, pa še ubijati mu ni treba več - če domnevamo, da je sentient, seveda.

Kolikor pade dežka in sončka, "toliko" rastlinic zraste. Te rastlinice potem vzdržujejo neko določeno količino rastlinojedcev. Rastlinojedci (sinice, miši) pa približno 100 krat manj mesojedcev (sov, podlasic ...)

Količina prelite krvi, je direktna funkcija prirasta biomase. 100 gramov na dan na kvadratni meter biomase pomeni morda 0,01 g krvi na dan na kvadratni meter.

Je pa to 10 litrov na kvadratni kilometer na dan. Tam nekje.

Bolj stvar obdelave informacij!

ee Thomas, Thomas! Informacije ni tok težko obdelovat. Problem je imet pravilne oz. kolikortolko popolne.

Če eden zahteva popolne informacije preden jih obdeluje - ta že ne bo daleč prišel.

Se strinjam.

Med obdelavo se izkaže, kako dobre so pravzaprav bile vhodne informacije in katere je treba dodatno preveriti.

Absolutno se strinjam. Preveri informacije.

Sej mamo primer tukajle! Gledajo Diznija in jim je to input data. Potem pa ne vedo, da lisičke v resnici jedo zajčke.

In ti, kaj počneš? Farbaš slona roza barve češ, da je siva grda.

Če tebi zgleda grdo, da nekdo farba slona in svet po svojem okusu - potem tega ne počni.

Ali te oviram? Skušam ti samo pokazati še eno resnico za katero ti ne veš. In bi bilo dobro (zate) jo vsaj malo spoštovat (upoštevat).

Sicer pa ti praviš da je roza slon lepši, jaz pa pravim da grdih slonov ni.

Narava je najboljši designer.

Tu se skriva bistvo. Ti praviš da tako kot je, je čisto dobro.
Jest pravim, da daleč od tega!

Ja pa spet. Tako praviš, ker ne veš. Nikoli nisi bil slonček, ki umira ker dež ni padal. Niti blizu tega.
Ampak saj vas pravzaprav ne zanima kako je s tem svetom, bolj ste posvečeni tistemu drugemu. Lahko grem naprej, samo pol sem falu temo.

Če se pa vrnem k temi; na živce mi malo gre odnos človeštva do hrane. Pretiravanje z pobijanjem živali, kar u bistvu naredi največ škode nam samim.

Snow; ker je človek kot pes; se nažira dok mu skoraj ne postane slabo.
In je človeško telo dosti bolje prirejeno za redna obdobja pomanjkanja kot za konstantno prehranjevanje.
Ni zastonj izraz pre-hranjevanje, (pre-doziranje). Moglo bi bit do-hranjevanje.:)

Folk, ne se pustiti manipulirati.

članek:

VEGETARIJANSTVO KOT ETIČNA DRŽA

Avtor: dr. Aleš Črnič, asistent na Fakulteti za družbene vede


Vegetarijanstvo je pojav, ki ga poznamo že vsaj iz antike, ko so se nekateri prvi veliki misleci zavestno odrekli uživanju živalskega mesa. Značilen pa je predvsem za moderne družbe, kjer zaradi vse manjše vlogo krščanstva, ki naravo razume kot nekaj, kar je dano v brezpogojno uporabo človeku, po drugi strani pa zaradi globalizacije in novih komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo vse hitrejši in svobodnejši pretok idej, vse več ljudi spreminja prehranjevalno paradigmo. Ko se je v šestdesetih in sedemdesetih letih tega stoletja izjemno povečalo zanimanje za azijsko duhovno izročilo, ki je človeka iz središča kozmosa postavila v enakopraven položaj z ostalimi živimi bitji, so se naenkrat mnogi vprašali o samoumevnosti prehranjevanja z živalmi.


Kmalu je prava modna muha vegetarijanstva zajela najprej Ameriko, kasneje pa še Zahodno Evropo. Kako pa je pri nas? Še nepolno desetletje nazaj je bilo domala nemogoče najti brezmesni obrok v slovenskih restavracijah in gostilnah, potem pa so se najprej sramežljivo pojavili prvi zelenjavni krožniki in plošče, istočasno pa tudi ocvrt sir. Žal je še danes ponudba domala povsod ostala pri tem, le v večjih mestih je z malce športne sreče moč naleteti na bolj izviren in pester vegetarijanski meni.


Ko se znajdem pri kosilu ali večerji v novi družbi, zmeraj znova naletim na isto reakcijo. Pri manj izobraženi družbi sem pogosto deležen odkritega nerazumevanja dejstva, da pač ne jem mesa, pri bolj izobraženih pa se to nerazumevanje največkrat izraža bolj prefinjeno skozi vljudnejša vprašanja in komentarje. Tako se skoraj vedno, ko s kom jem prvič, neizogibno znajdem v pogovoru o načinih prehranjevanja.


Sogovorniki praviloma brez problemov sprejmejo, da nekdo ne je mesa, ker ga pač ne mara. Argument, da se uživanje mesa nekomu zdi nezdravo, je že težje prebavljiv, skoraj vsakemu pravovernemu "mesojedcu" pa se ustavi pri ljudeh, ki so vegetarijanci iz širšega etičnega prepričanja. Če nekdo ne je mesa, ker ne mara okusa po mesu, je to OK, če pa se nekdo zavestno odloči, da ne bo jedel živali, ker se mu to zdi etično vprašljivo, poleg tega pa meni, da lahko brez fizičnega pomanjkanja preživi tudi izključno z rastlinsko prehrano, takoj izpade sumljiv. Debata se navadno zaključi s pripombo, da ni nič narobe, če nekdo ne je mesa, dokler svojega prepričanja ne vsiljuje tudi drugim. S tem se seveda brezpogojno strinjam, takoj pa moram dodati, da med svojo več kot pol desetletja trajajočo brezmesno dieto še nisem srečal vegetarijanca, ki bi sploh načel pogovor o prehrani, kaj šele, da bi drugim vsiljeval svojo kulinarično usmeritev. Nasprotno pa mi skoraj ni uspelo pojesti obroka v družbi, ne da bi bil prisiljen v vsaj bežen pogovor o tej temi. Nemalokrat pa sem moral poslušati celo "tehtne" argumente o svoji zmoti: od prepričevanja o nepogrešljivosti mesa za človekovo fizično preživetje pa vse do teorije o tem, da tudi rastlinam, ki jih jemo, povzročamo trpljenje. Tako torej naj ne bi bilo razlike, če ješ solato, polža ali kravo; le zakaj potemtakem ne jemo tudi Ijudi?


Vegetarijanstvo postaja vse bolj razširjen pojav, bolj prisoten v urbanih kot v ruralnih okoljih. Prenagljena odločitev za take vrste dieto brez nadomeščanja nekaterih substanc, ki jih najdemo predvsem v mesu, je brez dvoma lahko tudi škodljiva. Predvsem so v nevarnosti novodobne "Barbike", ki nekritično in brezkompromisno sledijo strogim estetskim zapovedim potrošniškega sveta. Dobro premišljena odločitev s prilagoditvijo celotnega načina življenja pa ima lahko na človekovo zdravje - tako fizično kot duhovno le pozitiven vpliv.


Danes živimo v divjem ritmu postindustrijskega sveta, ki postaja bolj in bolj zapleten. Vse več stvari počnemo rutinsko, ne da bi se sploh imeli čas ali priložnost vprašati o njihovem smislu. V takšnih okoliščinah bi morala biti ena glavnih človekovih nalog ta, da čim bolj ozavesti svoje življenje in se izogiba avtomatizmu v svojih dejanjih. To velja tudi za prehrano. Če se zares vprašamo o smislu načrtnega gojenja enormnega števila živali zgolj za človekovo prehrano, kljub temu da živalske sestavine na našem jedilniku niso nekaj nujno potrebnega, in če pri tem pomislimo na izjemno nehumane pogoje te "pridelave" mesa, je zaključek kot na dlani. Mi pa se raje še naprej obnašamo kot otroci, ki verjamejo, da je krava, ki jo vidijo na nedeljskem izletu, simpatična žival, zrezki pa prihajajo iz trgovine in nimajo s to živaljo nobene zveze. Koliko ljudi ne bi pojedlo svojega zrezka, če bi pred tem videli zakol živali, kaj šele, če bi bili prisiljeni žival pokončati sami? Najbolj pravično bi bilo, če bi si vsak sam priskrbel svoj obrok. Solato lahko nabere vsak, ubiti ribo je že nekaj drugega, pri svinjah ali kravah pa bi se večini gotovo ustavilo. Kaj takega v resnici seveda ne pričakujem. Dovolj pa bi bilo že, če bi mnogi med nami namesto dvoličnosti poskusili odpreti oči in zares videti življenje okoli sebe. Če drugega ne, bi vsaj nehali svojo (največkrat podzavestno) slabo vest sproščati med družabnimi obroki; na vegetarijancih seveda.

Jest pa menim, da je zelenjavo najbolj skadit :)

snow kakor keri. Eni jejo vse, razen mesa(tudi ribe), drugi ne jejo nic kar je živalskega izvora. Ti zadnji so, če se ne motim, veganci!

tisti, ki ne pijejo mleka in ne jedo jajc, so vegani

Za vegetarijanstvo se bom odločil, ker je to po mojem prepričanju bolj zdrav način življenja. Samo vegeterijanstva se je treba lotiti pametno, ob tem pa so prijatelji vegeterijanci z izkušnjami še kako dobrodošli. Trenutno je v naši družini preveč predsodkov, da bi postal vegeterijanec. Ko bom na svojem pa najbrž ne bom jedel več mesa.
Mesna industrija-> kruto. Ob tem se vprašam, kakšni občutki so se porajali pri rimljanih, ko so gledali sužnje, ki garajo in na koncu umrejo. Uživali so in niso imeli nobenih moralnih zadržkov. Nam se to sedaj zdi kruto. Kruta je tudi industrija pridelovanja mesa. Čez 1800 let se bodo mogoče čudili nam, ker smo bili tako kruti, da smo jedli meso.
Moralno pravilno bi bilo, da bi vsak ubil žival, ki bi jo zaužil. Prepričan sem, da bi ljudje tako bolj cenili hrano, kot jo sicer. Trenutno hrano cenimo premalo.

perci hvala!

Po moje krava med molžo ne trpi. Vem pa ne. Mislim tudi, da krava ki jo ustrelijo, ne trpi. Vem pa ne.

Res ne vem, me pa zelo zanima. Kako bi pa prenesel resnico - pa spet ne vem.

Po moje krava med molžo ne trpi. Vem pa ne. Mislim tudi, da krava ki jo ustrelijo, ne trpi. Vem pa ne.

Med molžnjo, dvomim da krava trpi, saj je to vendar mehanizem, ki se ga dnevno poslužujejo telički širom sveta. Glede na to, da je obnašanje živih bitji pogojeno z ugodjem/neugodjem je evolucija najverjetneje poskrbela da ni (tudi med seksom jih ni veliko junakov, ki bi ravno trpeli ).
Pri bridki smrti pod streli zlih mesarjev pa najverjetneje zavisi od spretnosti strelca. V kolikor je potreben še kakšen dodaten "popravek" ...

Jah, za molznice je zihr bolje molzti kot ne - glede njenega trpljenja seveda.

Pa nej bo na človeške roke al pa strojček.

Kolikor razumem zato, ker se ne bodo razvili piščančki iz jajčkov, če si jih ocvreš. Pa teliček bo prikrajšan pri mleku.

To da bo lisica pobrala piščančke, tiger pa telička - vsaj v večini - pa ne štejejo.

Ker lisica in tiger sta božja voleka, ki smeta počet, česar ti ne smeš.

Tko nekako gledajo vegani.

Je pa tudi drug pogled nekaterih. Da vsa teleta in piščančki živijo do smrti od starosti, če jih ne pojedo ljudje.

Matematično sicer to ne gre - ampak tako daleč ne gledajo.

Jaz sem lakto-vegaterijanec 9 let. To pomeni, da ne jem mesa rib in jajc. Uživam pa mleko in mlečne izdelke. V domačem mleku so vsi potrebni vitamini in beljakovine živalskega izvora. Veganske prehrane ne poznam dovolj dobro, poznam pa nekaj presnojedcev (presnojedci so vegani, ki uživajo samo surovo sadje, zelenjavo in razne oreščke) in moram povedati, da so povsem normalno razviti ljudje. Čisto za zanimivost, pa bi rad omenil, da sem postal vegetarijanec v popolnem neznanju o takšnem načinu prehranjevanja. Razlog je bil usmiljenje (prisoten sem bil pri klanju prašiča). Odločil sem se, da nikoli več ne pojem koščka mesa. Na začetku je bil socialni pritisk močan (starši, frendi,..., vsi ti pridigajo kontra), zdaj pa vsak spoštujr ta način prehranjevanja. Kar se tiče telesnega stanja, moram povedati, da sem v 9 letih zredil za 12 kg (iz 70 na 82), se občasno ukvarjam s športom in imam odlično kondicijo, nimam več nobenih prebavnih motenj, sem bolj zbran, manj utrujen in manj spim. Slaba stran je drugačnost, katera pa je zadnje čase vse manj izrazita oz. nima več takšnega pomena. Nimam nič proti mesojedcem, čutila so močna in je težko ukrotiti. Predvsem pa je v Sloveniji premalo ponudb dobre vegetarijanske hrane. Folk misli, da vegetarijanci jemo samo solato in krompir. V tujini so na tem področju veliko bolj razviti (Anglija,...).

Carl Lewis. poglej

Animals are my friends...and I don't eat my friends.
George Bernard Shaw (1856-1950)

I do not regard flesh-food as necessary for us at any stage and under any clime in which it is possible for human beings ordinarily to live. I hold flesh-food to be unsuited to our species. We err in copying the lower animal world - if we are superior to it.
Mohandas Gandhi (1869-1948)

Nothing will benefit human health and increase chances for survival of life on Earth as much as the evolution to a vegetarian diet.
Albert Einstein (1879-1955)

Naši predniki so bili milijone let pretežno rastlinojedci. Potem so šli skozi fazo pretežnega mesojedstva. Pobirali so mrhovino za velikimi mačkami, ki niso pojedle vsega.

Potem so bili pa lovci/nabiralci. Vsejedi. Potem so bili pa kmetje. Vsejedi.

Bratje šimpanzi tudi niso striktni vegeterijanci. Včasih lovijo majhne opice ali celo pavijanove mladiče. Za hrano, se ve.

Sestre gorile pa so vegeterijanke. Tudi ne ubijajo za zabavo kameleončkov na vejah. Samo gledajo jih s svojimi velikimi rjavimi očmi.

Včasih ubijejo kakšno drugo gorilo. To pa že.

Tolk o sorodstvu.

Mislim, da je zmotno mnenje, da če živali ne bi jedel človek, bi se pa pojedle med sabo. To velja samo za tiste, ki živijo v divjini. Človek pa za prehrano načrtno goji živali, ki niso izpostavljene enakim razmeram.

Do živali imamo neke vrste sočutje, ker smo tudi sami živali. Hraniti z njimi smo se po moje začeli že dosti pred izoblikovanjem tega sočutja. Razvoj tehnologije in s tem lažje pridobivanje hrane to sočutje samo še poglablja. Vsaj upam. Pritisk na človeka, da neha prelivati kri, je vsak dan večji. Tudi vegetarjanci so del tega pritiska. Mislim, da upravičeno. Človek je že toliko napredoval, da bi prelivanje krvi lahko pustil za sabo.
Verjetno je edina rešitev za to res samo PROTOKOL, oz prehod v nebiološki način življenja. Do takrat pa bi lahko res prešli iz živinorejcev na pridelovalce rastlinske hrane in sintetičnega mesa. To bi zame pomenilo, da resnično želimo nekaj izboljšati, in ni vse skupaj le dobra tema za nadmudrivanje.

o+ nevone

Ni meso edino ki ima Fe2+...

Špinača ga ma npr. in še veliko zelenjave.

Odpor proti mesu in vse kar je povezano z živalim, izhaja iz psihološkega odpora v notranjosti človeka proti delu sebe. Proti čemu se ti tako upiraš, Gaby?