Kmetijske subvencije

No, ker je bilo v zadnjem času to precej aktualna tema, me zanima, kakšno je vaše mnenje glede subvencioniranja kmetijstva (tj. proizvodnje hrane).

Glede na to, da ta postavka dosega neverjetnih 47% skupnega evropskega proračuna in da od tega denarja praktično ni NIČ, takšnega početja osebno ne podpiram. Moje mnenje je, da se naj pridelovalce hrane popolnoma izenači z drugimi industrijskimi (gospodarskimi) panogami, naj se znajdejo, naj se začnejo obnašati racionalno, se (morebiti) združevati in naj nastopijo na prostem trgu hrane.

Meni tudi ni jasno kako se lahko s takimi bedarijami sploh ukvarjajo.
Ce ze "morajo" nekaj vlagat naj vsaj ves ta denar vlozijo v razvoj tehnologije v kmetijstvu in bi jim slo takoj na bolje.
Tudi zelo slabo luc mece na EU, saj jaz na to ze gledam kot na neko zdruzenje evropskih kmetov...
Samo da bo kmetom lepo - najbolj neumna ideja, ki prevladuje v EU... Zalostno!

Ja no, malo strateških rezerv ja, na drugih milijonih hektarjih po Evropi bi pa lahko vzgajali kaj bolj donosnega. Kaj natančno naj pa strokovnjaki povejo, sej jih je dost. Za gorivo, konopljo, kakšen drug "materia" karkoli.

Odstotek je zato tako velik,ker je kmetijstvo edino področje,kjer evropske države izvajajo skupno politiko medtem,ko na drugih področjih ne.Ravno zato je tako "velik" delež pogače namenjen temu.

Subvencije so pač nujne,ker drugače lahko pride do strateško neugodnega položaja Evrope,kar se prehrane tiče.

Menim, da gre za napačno prikazovanje podatkov.

V celoti gledano EU države kmetijstvu namenjajo manj kot 1 % GDP. Večino tega denarja se zbira v Bruslju, ki ga države članice z ustreznimi programi LAHKO črpajo.
Manjši del se izplačuje direktno iz nacionalnih proračunov. (npr. ob naravnih nesrečah)

Če subvencij v EU v kmetijstvu ne bi bilo, potem se hrane ne bi splačalo pridelovati doma in bi bili odvisni od uvoza hrane iz S in J Amerike.
In lahko ste prepričani, da bi nam američani zaračunali hrano po tržni ceni - ki bi bila v primeru, da svoje hrane ne bi imeli ASTRONOMSKO VISOKA.

Drugi vidik kmetijstva je okoljski, ki je lokalno verjetno še bolj pomemben kot hrana.

Sicer se strinjam, da je delež denarja, ki gre za kmetijstvo, zaskrbljujoče velik, vendar se bojim, da proti državam tretjega sveta, kjer vemo kako poceni je delovna sila, evropski kmetje kljub racionalizacijam, združevanjem, itd... nimajo šans.

Jebat ga. So se pojavljale pa propadale industrijske panoge. In ne vidim nobenega pametnega razloga, zakaj ne bi v tem primeru blo tak. Največji hec je v tem, da ko je Blair jasno in glasno povedal, kaj je narobe s subvencijami, so ostali sicer nergali, nihče pa ni rekel, da se moti. Ker se ne. V kmetijstvo je daleč preveč denarja, ki bi se ga dalo uporabiti dosti bolj koristno. Kmetje se p naj začnejo združevati (kot se je zgodilo še v vsaki gospodarski panogi do zdaj), keri pa ne bojo konkurenčni pa naj se ubadajo s čim drugim. Sej če skineš subvencije (al pa vsaj večino njih), s tem ne boš propadel kmetijstva. Se bo pa panoga prisiljena prestrukturirat, nekaj jih bo pač propadlo. Tak je to.

Sicer pa je bil ene dve-tri cifre Dela nazaj članek iz enega tujega časopisa, kjer je pisalo, kam gre denar iz subvencij. Velik del gre takim, ki ga ne rabijo - ala Nestle, pa Charles (ja on naduvani Anglež) pokasira veliko, pa še en lep del takih, ki majo polno rit vsega (EU plemstvo recimo). Mali in srednji kmetje dobijo manjši delež. Torej - rabijo subvencije al ne? Po izsledkih raziskave, ki je osnova za tist članek, bi šlo z mnogo manjšim denarjem - recimo odrežeš velike pridelovalce, ostalim pa razdeliš ostanek. Tak da če kdo mene vpraša - adijo subvencije.

Evo, sem našel zadevo - Podpora za veleposestnike modre krvi, Delo, Pon 25.07.2005 (zahteva registracijo). Pa kak citat za neregistratorje:

Med srečneži, ki so se lahko razvijali ob radodarni mani iz skupnih kmetijskih skladov, je tudi družba Nestlé, ki je po podatkih tednika The Observer v zadnjih dveh letih pospravila 43 milijonov evrov. Britanski kraljici so za leto 2004 namenili 793.982 evrov. Če to prevedemo v jezik odstotkov, pomeni, da gre 70 odstotkov denarja iz skladov skupne kmetijske politike za 20 odstotkov podjetij.

V Španiji protislovnost dodeljevanja pomoči še mnogo bolj bije v oči. Od 6,5 milijarde evrov, ki pridejo iz Bruslja, jih kar 76 odstotkov konča pri veleposestnikih, ki v resnici tvorijo le 18 odstotkov vseh kmetovalcev na Iberskem polotoku. To je obelodanila nevladna organizacija Intermón Oxfam v izjemno podrobno izdelanem poročilu z naslovom Goljat proti Davidu: kdo zmaguje in kdo zgublja pri skupni kmetijski politiki v Španiji in revnih deželah. Po najnovejših podatkih 303 velika podjetja in veleposestniki v svoje žepe pospravijo na leto nič manj kot 398 milijonov evrov, od tega je sedem »najsrečnejših dobitnikov« tako bogatejših za 14,5 milijona evrov. Približno enako vsoto si mora med seboj razdeliti 12.700 malih kmetov. Z drugimi besedami: na bančne račune veleposestnikov vsak dan v letu kapne 5700 evrov.

Sem proti subvencijam in za njihovo postopno zmanjševanje!

Velik del gre takim, ki ga ne rabijo - ala Nestle, pa Charles (ja on naduvani Anglež) pokasira veliko, pa še en lep del takih, ki majo polno rit vsega (EU plemstvo recimo). Mali in srednji kmetje dobijo manjši delež. Torej - rabijo subvencije al ne?

V vseh industrijah in panogah je tako, da veliki dobijo največ. Zakaj bi bilo pri kmetih drugače kot npr. pri IT podjetjih. Koliko denarja v IT pokasira deset največjih podjetij. Mislim, da preko 95 %.

Ne zastopite. To je bistvo Evropske ureditve, kmetijske subvencije so samo simptom in posledica.

Večina Evropejcev se z Evropskim režimom strinja, samo kakšno konkretnost bi popravili, če ne bi to odpravilo ravno katerega njihovih privilegijev.

Eh, subvencije so le za to da kmetje v puščavi gojijo riž (določiti bi morali katere vrste so subvencionirane na določenem območju)

> Kmetijstvo je zdaj še ena redkih donosnih panog v Evropi, saj, nas Kitajska že precej časa pumpa z oblačili, IT in drugimi proizvodi, ki so skoraj zastonj.

Tudi šivanje oblačil bi bila najdonosnejša panoga, če bi denar iz kmetijskih subvencij preusmerili v tekstiljstvo.

> V nižinah se na manjših kmetijah na veliko vlaga v biološko kmetovanje.

Tudi v SLO se, saj so subvencije za biološko kmetovanje neprimerno višje od onih, navadnih.

Hm ljudje jejte plastelin .

Ja poglejte študiram kmetijstvo, živim na kmetiji tako da mi je panoga dobro poznana in vem kaj se v naši državi dogaja. Ja 47% EU proračuna gre v namen kmetijsvo, ki ni opredeljena kot gospodarska dejavnost ampak osnovna dejavnost. Tudi moje mnenje je da je 47% proračuna kar visoka številka...vendar ne za domačega kmeta. Poglejte kmetijstvo v Sloveniji je srednje razvito razvito glede na to v kakšnem terenu delamo.(nimamo ravno veliko ravninskih njiv) Recimo vzemimo za primerjavo eno Nemčijo ali pa Francijo, ki ima ravnino in se vse obdela strojno. Pa poglejmo še nekaj v Angliji je povprečna kmetija velika 700 ha v naši državi pa 5ha. Seveda pri 700 ha pa že nekaj nanese pri subvencijah.

Ma kar vam hočem povedat je nekaj....slovenski kmet od subvencij nima prav nič. Dizel raste, gnojila rastejo, cena strojev oz. kmetijske mehenizacije raste, vse raste samo cena hrane pada. Jaz se strinjam dol s subvencijami, vendar naj dvignejo ceno za par tolarjev na hrano oz. kmetijske storitve. To ne bo stalo nobenega nič.

Poglejte kmetijski trg v Sloveniji je uničil Najboljši sosed in drugi trgovci...čeprav ima najvišje zasluge najboljši sosed.

Naj vam prikažem eno kaklkulacijo:
Krompir: odkupna cena je od 15-20 sit za kilogram odvisno od leta. (včasih tudi manj)
in ce ga prodamo recimo po 18 sit in ga imamo 100 ton krompirja. Je to 1.800.000 sit prometa. Za 100 t krompirja, potem se pa vprašam kje so še stroški in je že zguba... vendar se moramo zavedati, da kmetje nimajo zaposlenih ljudi drugače bi bila zguba neizogibna. Družinski člani delajo brezplačno.

Najboljši sosed pa ima marže 150% naprej....in nima nobenih večjih stroškov samo na polico postavi. In vam pravim dol z najboljšim sosedom...potem pa lahko tudi subvencije ukinemo.

Najboljši sosed je vso svojo proizvodnjo prodal...in se ukvarja samo s trženjem, ker se zaveda da proizvodnja ni donosna.

Hm drugače pa kaj jeste?

Hm no, vseeno ni noben kmet reven, kjub vsemu jamranju.

A kdo od vas mogoče živi od kmetijstva ?
Ste kdaj izpolnili subvencije?
A mislite, da ti kr dajo denar ? (kot je nekdo rekel: "tudi če nič ne pridelajo" )

Če bi pa kdo rad prejel 5M subvencij letno si pa naj kr kupi kmetijo in začne služiti ogromne količine denarja

frke:

> Če subvencij v EU v kmetijstvu ne bi bilo, potem se hrane ne bi splačalo pridelovati doma in bi bili odvisni od uvoza hrane iz S in J Amerike.
> In lahko ste prepričani, da bi nam američani zaračunali hrano po tržni ceni - ki bi bila v primeru, da svoje hrane ne bi imeli ASTRONOMSKO VISOKA.

Kmetijstvo ni subvencionirano le v Evropi, ampak tudi v ZDA. Tako kot Evropa imajo tudi ZDA protekcionistične ukrepe proti uvozu cenejših kmetijskih izdelkov iz južnoameriških (torej bi nam le ti južno"Američani" lahko zaračunali hrano po "astronomsko visoki tržni ceni") in afriških držav.

Je pa zanimivo predvidevanje, da je "tržna cena" višja od te, "subvencionirane", ki jo plačujemo v Sloveniji. Glede na to, da manj razvite države proizvajajo in ponujajo blago po precej nižjih cenah, in naše dežele uporabljajo proti njim protekcionistično politiko, je nelogično in proti definiciji protekcionizma in subvencij, da bi se s tem bojevali proti "dražjim" uvoženim izdelkom (itak jih ne bi nihče kupil, ne?).

p.s.: Evropa je menda največja proizvajalka sladkorja na svetu. Menda obstajata dva glavna načina proizvodnje, en s sladkorno peso in drugi s sladkornim trsom. "Naš" način je nekajkrat dražji od južnoameriškega. (Naši proizvajalci sladkorja so mastno podmazani s subvencijami. Izguba na strani subvencij kot stroškov in izgubljenega dobička pri uvozu.)

--

urbybaby:

> Tony Blair je podal eno, vsaj zame zelo zanimivo izjavo: kmetijstvo v EU pobere 40% proračuna EU, zaposljuje pa mislm da 5% ljudi, ki ustvarijo 2% BDP. Mislim, da kakšen komentar ni potreben.

Na to je oopozoril že frke, pa bom še enkrat jaz: primerjaš precej omejen proračun EU z agregatom vseh evropskih kmetov. Primerjaj ali agregatni proračun vseh evropskih držav, in ugotovil boš, da bi jim po tej logiki bilo potrebno namenit še več subvencij.

--

da3dalus & članek v delu:

> Med srečneži, ki so se lahko razvijali ob radodarni mani iz skupnih kmetijskih skladov, je tudi družba Nestlé, ki je po podatkih tednika The Observer v zadnjih dveh letih pospravila 43 milijonov evrov. Britanski kraljici so za leto 2004 namenili 793.982 evrov. Če to prevedemo v jezik odstotkov, pomeni, da gre 70 odstotkov denarja iz skladov skupne kmetijske politike za 20 odstotkov podjetij.

Interpretator teh podatkov jih razlaga ob postavitvi postulata, da so subvencije "socialni korektiv", kar pa ni res: so ekonomski korektiv, saj izhajajo iz protekcionistične politike, torej socialni pravičnosti kot zaščiti domače industrije navzven [v primerjavi z drugimi nacionalnimi gospodarstvi], ne pa socialni pravičnosti kot izravnavanju razlik znotraj manjše skupine proizvajalcev. The Observer torej z veseljem prezre dejstvo (na katerega pa je recimo opozoril anti-subvencionistični The Economist), da ni le največja prejemnica subvencij, ampak tudi največja kmetica [in največja veleposestnica v UK]. "Prevajanje v jezik odstotkov" naj si -- skupaj z Delom -- nekam vtakne. Nestle, po drugi strani, je živilski gigant -- "pravičnost" subvencioniranja je zopet odvisna od gledišča komentatorja, ki lahko subvencije razume kot socialni ali kot ekonomski korektiv. Naj izbere sam.

> V Španiji protislovnost dodeljevanja pomoči še mnogo bolj bije v oči. Od 6,5 milijarde evrov, ki pridejo iz Bruslja, jih kar 76 odstotkov konča pri veleposestnikih, ki v resnici tvorijo le 18 odstotkov vseh kmetovalcev na Iberskem polotoku.

"Veleposestniki". Ti prasci, ki proizvajajo na večjih površinah, ki so določene kot ponder oz. ključ za določanje velikosti subvencij.

Po socialnem ključi bi bilo nekaterim ljubše, če bi kar 76 % odstotkov končalo v žepih (vračam cinično opazko) 18 % najrevnejših pridelovalcev. (Ampak to ni namen subvencij, ups.)

> Eno je pokasirati na trgu, drugo pa pobasati pomoč direkt v žep, a ne

V žep lahko pobašejo tudi mali kmetje.

> In kmetijske subvencije bi naj pomagale kmetovalcem po EU, da bi imeli konkurenčne cene.

Ne -- kmetom zbijejo prodajno ceno (v "dobro" kupcev) in jim izbitek pokrijejo s subvencijami. Ne gre za investicije ali pomoč ob izrednih dogodkih.

> Ko pa pogledaš zadevo od blizu, pa pogruntaš da večino denarja (pomoči!!!!) pobašejo tisti, ki ga (je) ne rabijo. A ni to vsaj malo čudno?

Je čudno, če jih razumeš kot socialni korektiv ;-).

--

puschkin:

> Eh, subvencije so le za to da kmetje v puščavi gojijo riž (določiti bi morali katere vrste so subvencionirane na določenem območju)

Oziroma sladkor v Evropi ;).

--

Dovolj opazovanja vplivov subvencij na odnose znotraj gospodarstva zaenkrat. Verjetno jih gre še najlažje pojasnit kot razumevanje, da je boljše škodovati mnogim malo kot zgolj nekaterim malo bolj -- čeprav je skupna škoda precej večja od koristi. Je pa ja bolje celotni Sloveniji plačevat tri jurje na gate več, kot dopustit, da petnajst SLOVENSKIH!!! šivilj izgubi službo. Saj so "naše".

Vseeno pa nečesa ne razumem. To mentaliteto smo uspeli premagat na področju televizorjev (ZDA! vs. Japonska) in elektronike, avtomobilizma... nasploh, ne uspe nam pa pri tako banalnem in pravzaprav standardiziranem artiklu, kot je futr. Precej neokusno.

EU ni nikogar uničla, niti šivilj niti kmetijstva, tako pač je. Če nekdo hoče plačevat 300 sit za kilo krompirja za katerega verjame da je boljše (ali pa vsaj "domače") naj kar izvoli. Jaz pa hočem imet tudi možnost kupit madžarskega po 30, če hočem. Naj pa bo tolk pregledano, da je po nekih predpisih itd. In se naj potem ljudje odločijo kaj bojo kupli, ne pa država, kot je blo v Jugoslaviji, ko je blo kmetom tako lepo. Če lahko kupim enkrat cenejši kitajski avto namesto nemškega, zakaj ne bi smel še gat, krompirja in vse drugo. Če hočem. Kmetje se pa naj potrudijo in delajo čim cenejše in čim boljše, kot vse druge industrije, morda pa bo kater preživu, vsak sigurno ne, kot ne nobena firma. Subvencije pa ne koristijo kaj dost. Ne vidim smisla da nekdo jemlje v najem čim več njiv, gor sadi nekaj popolnoma neprofitabilnega in prokleto dobro živi od subvencij. Medtem ko eni ne dobijo nič, pa živijo od pridelka (recimo od vina).

Na nasih njivah bi morali biodizel pridelovati, ga izvazati, hrano pa uvazati.

tisto kar pa ne bi izkoristili kot delovne povrsine, bi pa morali pozidat s stanovanji in stanovanjskimi naselji.

Ukinit kmetijstvo, ce se ne izplaca.

pa sej sem reku subvencije ni treba ukinat, treba jo jih je prerazporedit
ker je problem ravno v tem, da so subvencije za sladkorno peso v pomurju namenjene vzdrževanju delovnih mest v tovarni sladkorja - kam pa bojo šli delat tovarniški delavci, če pomurci nehajo pridelovat sladkorno peso. pa to še ni velik problem. težava je da se subvencije deli povsem brez vsake logike. Lažje je gojit govedo ali drobnico na ravnem, kot pa v gorah, poleg tega je donosnost mleka z nižinskih travnikov višja. ampak zato bi blo treba ukinat subvencije za govedorejo in pridelavo mleka pod - ne vem - recimo 800m nadmorske višine, na nižjem pa pridelovat neki kar se bolj splača, seveda v hribe pa namenit subvencije za tisto, kar v hribih lahko počneš
in strinjam se s crnimE, če nekateri kmetje nebi mel subvencije, bi hitro skočl v bolj donosno panogo, pa magar bi gojil les za kurit al pa oljno repico za biodizel.

CrniE ja lol ja ti dobiš slovenske pridelke ravno tako poceni, kot tuje...v tem je poanta...samo pojdi k kmetu na dom in videl boš vse je đabe!!!!

To je fora najboljši sosed ma pač maržo...lahko te pa povebim da preživiš 1 teden...ah pomoje bi bil zate dovolj en dan ....( ker vas veliko ve kako je kmetu dobro)...da odfuraš 14 urc dela na kmetiji...in videl boš kako zelo se izplača, kar se pa tiče razporeditve subvencij se pa strinjam...sicer je pa že določeno za kaj dobiš subvencijo in ne...od kulture do kulture razlicno.

CrniE jest vem da ljudje zaslužijo 70.000, ravno zato pravim da nej trgovci popustijo, ker kmet nižje ne more...lahko samo višje...delo kmetov je pa kar se da kvalitetno...v 90%. Sicer pa kaj bi ti pravil če ne probaš ne veš. Vse kar pravim da bi blo ql da bi ukinl subvencije...konec papirne vojske in čakanja na svetovalnih službah po 5 h...cena pridelkov pa za nekaj % višja...trgovci pa nekaj % nižje cena hrane...ostane enaka...več denarja za gospodarstvo in to je to....jest pa mormo vsi. Zame je čez domače hrane ni....sem se že prepričal.

CrniE e ...to ti pravim...kar se pa tiče kolk je delo težko... pa je delo vedno ovrednoteno...saj dozdej...geodet dobi toliko na uro prebližno...ja za krompir ni subvencij sej ti pravim nepoznanje kmetijsva dela napačne predstave sej jest ti ne solim pameti sam tolk dolg sem v zadevi in na faxu in povsod nas učijo kako in kaj. Poznam pa stanje dobro. Glede na to kaj je kmet v eni osebi bi pa lahko našteval od ekonomista do sužnja na svoji zemlji...zakaj bi zaslužil minimalno.. zakaj ne bi več.. in to brez subvencij in za isto prodajno ceno hrane. Madžarska ima manj kvaliteten krompir...suha snov...itd..jug ima boljšo kvaliteto od slovenije cena pa je do 2x višja...npr. pa kaj bi ti govoru o krompirju....ker so druge panoge isto v riti...ja vprašej se kila pšenice je 24 sit...ven dobis 1.5 kruha..+ ostale sestavine kruh je pa po 500...kje je zakon da omeji monopoliste...sam to je primarna dobrina zato se delajo norca iz proizvajalca..kot tudi iz potrošnika. Ja tebe moti da trgovc tolk zasluži ja...mene tud sej s tem poveš vse...to ti govorim.

CrniE ti si .......


----------------


Spoštovani uporabnik Weedy


Skladno z moderatorskimi pooblastili, sem vaš post zaradi dela vsebine, ki nasprotuje pravilom ST ( 2.točka 1. člena pravil ST) v celoti izbrisal.


V kolikor menite, da je prišlo do izbrisa neupravičeno, se lahko zoper mojo odločitev pritoži, v zato ustreznem oddelku.

Aha, zdej se bomo šli tako...delo kmeta je težko, mora toliko pa toliko zaslužit, rudar tudi, zdravnik, šivilja itd.? Kdo je ta ki bo govoru katero delo je koliko vredno?

To naj kr v največjem možnem obsegu trg dela pove... Vse ostalo je sam pesek v oči. In kmetje so dejansko po sedanjem sistemu na infuziji, ki stane precej. IMO več kot je vredna.

Kaj je narobe z EU?
Jaz bi vprašal kaj je narobe z državljani EU, ki imajo toliko denarja preveč da ga stran mečejo!

Odgovor je na dlani;
Trdoglavost!

Itak pa obstaja en kup kmetijskih zadrug pa naj nardijo svoje trgovine in bo marža njihova.

ne boš verjel, najboljši sosed je pokupil zadružne trgovine - v kapitalizmu je kapital močno orodje in proti njemu ne moreš veliko, razen če imaš ti močnejši kapital - ampak najboljši sosed ima močnejši kapital, kot vse zadruge skupaj,ga je imel še preden je pokupil zadružne trgovine
danes najboljši sosed in njegovi šparovni kolegi, da ne omenjam mojih zelenih sosedov iz celja, ponujajo slabo robo za majhne pare, dobro pa za precej višje, kot bi jo kmetje
zato pa hvala kurcu da mam sorodnike na kmetih in da si lahko grem kdaj sam nabrat sadje in zelenjavo, ki mi odgovarja

Tear_DR0P ja vidim da ljudje dajo na kvaliteto...zadruge pa najbolši sosed ni kupil je prodal...KŽK je blo to podjetje. Tear_DR0P...me veseli da veš kaj kupiješ...še so ljudje, ki vejo da domača kvaliteta velja. Zadruge delajo pa za dobiček to je pa res...sam za manjši..so bolj naklonjene kmetov...ker so z.o.o družbe...lasniki zadrug so kmetje.