Davek na kmetijske nepremičnine in kmečke subvencije

Mislite, da bodo to sprejeli o čemer se je pisal v novicah?
To bi znalo bit pri kmetiji vredni 400.000 evrov, koliko davka?
Vrjetno je odvisno od občine do občine?

Hvala lp

Veliko vecji problem je katastrski dohodek, odvisno od panoge. Mnogo kmetij bo propadlo.

solatko je 3. sep 2013 ob 09:45 izjavil:

Bo počasi potrebno prenehati z vrtičkarstvom. Kmetije, ki so se specializirale za trg, nimajo problemov z davki.

Se popolnoma strinjam. Naše kmetijstvo je tako mikroskopsko, da preživi zgolj zaradi subvencij.
Kot prvo bi morali obdavčiti ekstra vsa kmetijska zemljišča, ki se jih ne namensko obdeluje. Komu na čast imamo kmetijska zemljišča razbita na 5x50m ali še manj?? To se itak ne splača obdelovat. Treba bi bilo združit in konkretno obdelovat, ne pa folk zasut s denarjem, da ima vsak kmet za 100k€+ vredno mašinerijo, ki dela par ur mesec....

Magic1 je 3. sep 2013 ob 10:12 izjavil:

Se popolnoma strinjam. Naše kmetijstvo je tako mikroskopsko, da preživi zgolj zaradi subvencij.
Kot prvo bi morali obdavčiti ekstra vsa kmetijska zemljišča, ki se jih ne namensko obdeluje. Komu na čast imamo kmetijska zemljišča razbita na 5x50m ali še manj?? To se itak ne splača obdelovat. Treba bi bilo združit in konkretno obdelovat, ne pa folk zasut s denarjem, da ima vsak kmet za 100k€+ vredno mašinerijo, ki dela par ur mesec....

Razloži to starim mamcam in atom, ki za komasacijo še slišati nočejo, 40 let starega Ursusa pa ne bodo
prodali, ker je pri hiši že ohoho let. Moraš pa razumeti, da se je dobršen del prebivalstva
v Sloveniji ukvarjal s kmetijstvom kot hobijem po šihtu (od 6h-14h valda), saj je bolj zaupal
pridelkom vzgojenim na svojem zemljišču, kot pa tistemu iz špara. Kar se tiče subvencij,
se nisem pretirano poglabljal v njih, vem pa da jih recimo fotr dobi, če pokosi travnike.
Če je to prav ali ne, prepuščam vam. Vem pa da je prav, da se nekatere travnike pokosi oz.
se prepreči zaraščanje.

Nisem vedel, da na prostranih ravninah, kjer ni v bližini hiš/naselij/mest/cest, stojijo supermarketi, ki zavzamejo vsaj 0.0001% najboljših poljskih površin...

Drugače je sigurno preveč supermarketov pri nas, vendar delajo štalo drugje in ne v kmetijstvu.

Magic1 je 3. sep 2013 ob 12:15 izjavil:

Nisem vedel, da na prostranih ravninah, kjer ni v bližini hiš/naselij/mest/cest, stojijo supermarketi, ki zavzamejo vsaj 0.0001% najboljših poljskih površin...

Drugače je sigurno preveč supermarketov pri nas, vendar delajo štalo drugje in ne v kmetijstvu.

Bolj je problem razpršenost zemljišč, ki jih imajo posamezniki.

Zakaj že točno moram jaz plačevati da se folk po hribih vozaka s traktorčki pa dela huronsko predrago kuruzo?

A boste vi kmetje meni tudi kak moj hobi plačali?

Košnja je kul. Kopovanje 50kEUR traktorjev za to da naredi manj krompirja kot ga lahko daš v telige pač ne.

Oz. če se drugače izrazim: kljub temu da je zaraščanje bankin ob cesti problem, ne gremo kupit celi slovenij zaradi tega traktorske kosilnice.

MatVZ je 3. sep 2013 ob 22:03 izjavil:

Jaz bi prepovedal se ukvarjati z pridelovanjem vec kot 1 vrste ce hoces imeti subvencije. Naj se osredotocijo na 1 vrsto in to pridelujejo na veliko ne pa da imajo po 1 njivo koruze, 1 njivo psenice, pa kompir, prodajajo tudi drva,... in potem za skoraj vsako stvar rabis svoj stroj ki pa ni zastonj in je seveda subvencioniran. Subvencije dobivajo da lazje pridelajo hrano ki bi jo potem naj mi dobili posledicno po nizjih cenah zato tudi dobivajo nas denar.

To je ista cvetka, kot da programerju rečem, da se naj nauči samo en jezik, drugih pa ne.
Ti nisi kmetije videl še od blizu.

Kmetija se ne more specializirat samo na eno vrsto, ker nenehno sajenje samo ene vrste na istih površinah izčrpa zemljo. Pa sem mislil, da v osnovni šoli tudi kaj naučijo o kolobarjenju pa take fore.
Pa tudi če kolobarjenje odmislimo, kmetij ki bi bile specializirane je malo. Razlog je pa enostaven, ker bi bilo to neumno. Res da je ena dejavnost glavna, ostale dejavnosti pa so dopolnilne. Torej če si (živino, prašiče...)rejec, je treba živino nahranit, torej tukaj govorima o travi, pšenici, koruzi, runklu, krompirju itd.
Odvisno kaj redi.
Razlog za razgibano pridelavo so tudi vremenski vplivi. Letos če si sadil pšenico/ječmen si zmagal. Če si sadil krompir ali koruzo, pa si najebal.
Ali drugačen primer, recimo da pridelujš zelje, pride toča pa gre vse k vragu. Zraven njiva z koruzo, ki pa jo dokaj dobro odnese.

Kmet kolikor ima zemlje, jo pač mora izkoristit. Predlagaš da ker prideluje hmelj, proda vse ostale njive, pašnike in sadovnjak?

Predvidevam da hodiš v službo celo leto?
No kmet tudi in bo poskrbel, da pozimi ne bo imel izpada dohodka.
Kmetje nimajo dopusta in pa služba je od 6 zjutri pa do 9 zvečer, včasih še dlje.

Seveda najbolje po slovensko je navijat za davke, ki se vas ne tičejo. Pa nimamo niti kmetije, da ne bo pomote.
Vprašanje so davki in dvig trošarine itd. kaj pomagali prebivalcem Slovenije?
V pričakuvanju kriznega davka, me zanima kdo bo v temi navijal zanj. Najverjetneje noben, saj bo udaril po denarnici vse!

Ironično je ko potem vidiš iste osebe, ki se pizdijo v tej temi. Pametovat o mali ravni samooskrbe in take fore.

Nevem zakaj se nam pridelovalne površine zaraščajo in nam je samooskrba padla od samostojnosti.
Efektivnost na minimumu glede na situacijo pred 20 leti?
Razmere v kmetijstvu niso rožnate zato je manj kmetij, obdelanih površin pa manj.
Sicer so pa krivi tudi kmeti, saj jih poznam kar nekaj in jim ni v interesu da bi povečali količino zemlje v lasti.

Poleg kmetov bo pa davek prizadel ljudi z podeželja, ki imajo v lasti zemljo. Vlade nam dajejo jasne signale, da v Sloveniji se pač nič ne splača lastit.

Ne govorimo o subvencijah, ampak o davku na kmetijske nepremičnine. Če bi govorili o subvencijah, bi se strinjal z magic1.

Magic in podobni: zakaj so subvencije v kmetijstvu?!

Zato da ti lahko kupuješ cenejšo hrano! Meni bi bilo čisto OK brez subvencij, če bi dobil toliko za pridelke, da bi lahko preživel, šel na dopust ali celo na bolniško, "dobil" regres za letni dopust, . . .

Ja, sem tudi kmet, v službo hodim zato, da obdelujem hribovsko kmetijo in imam - (minus)na kmetiji, zato bom počasi prenehal s kmetovanjem za trg. Prideloval bom samo za lastne potrebe, brez škropiv in takšnih zadev.

Pa še to, letos so mi obdavčili še ruševine dveh poslopij, ki jih na občini vodijo kot zazidalne.

Magic, pojd za kmeta, v Prekmurju je dosti zemlje, ki ni obdelana.

Lep dan

Mavrik je 3. sep 2013 ob 23:51 izjavil:

Tega pač ne popravljaš tako da delaš kmetijice, ki za lastno uporabo ne uspejo pridelati dovolj, kaj šele da bi preživele od prodaje pridelka. Koga točno so sposobni tile oskrbovati če crknejo brez državnega napajanja?

Subvencije pridejo iz evropskega proračuna, ne iz slovenskega. Kmetijska politika je skupna evropska, ne samo slovenska.

Kolobarjenje je subvencionirano, ker je dobro za zemljo.

Slovenija pridela več mleka, kot ga porabi, zato ga izvaža. Ne pridela pa določenih kultur, ki jih uvaža. Zato nizka "samooskrba". Da je efektivnost kmetij nizka, bi bilo pa treba dati še kakšen link.

Celoten davek na nepremičnine je zgrešen oz. zgrešen v takšni obliki, kot ga mislijo uvesti.
Če gledam npr. moj primer:
- parcelo sem dobil od starih staršev, ki so ob nakupu le-te morali plačati davek,
- pri prepisu sem tudi sam moral plačati davek pri prepisu,
- parcela je na območju zazidljivih parcel, je verjetno zazidljiva, trenutna raba je travnik, katero je ocenjen katastrski dohodek malo manj kot 4EUR; sama vrednost parcele je ocenjena na 105kEUR.

Če se ne motim, bom glede na trenutni predlog moral plačati 1,5% davka letno od vrednosti parcele, kar znese slabih 1600EUR letno. Če na parceli postavim hišo, za katero denarja seveda nimam, bi pri vseh storitvah moral plačati DDV, na koncu pa še davek na novo nepremičnino, in sicer, če se vselim, 0,15%. Kje je tu pravica? Sam, ker denarja nimam v izobilju, in je gradnja praktično nemogoča, bom moral parcelo prodati nekemu "magnatorju" (ki bo tam lahko postavil hišo) če ne bom želel plačevati ogromnega letnega stroška "prazne parcele".

Ali pa mi ostane kaj drugega?

Ni kaj, "pujski" pri koritu so vse bolj požrešni.

Blizu Nazarj je bil nekoč lep travnik velik okrog hektarja. Seveda nezazidljiva parcela. Ne vem kako so prepričali kmeta da ga je prodal, spremenili v zazidljivo parcelo in sedaj so tam parcele z urejenio kanalizacijo, elektriko in vsem. In kaj je narobe? Da so parcele prazne ker so predrage da bi jih lahko kdo kupil. Namesto trave za živino je sedaj samo kamenje. Pametno, res pametno

In enako s kmetijskimi.
Ne obdeluješ? Prodaj, počasi se bo komasiralo parcele in nekdo bo začel obdelovati, s profitom.

tumare je 4. sep 2013 ob 09:47 izjavil:

In enako s kmetijskimi.
Ne obdeluješ? Prodaj, počasi se bo komasiralo parcele in nekdo bo začel obdelovati, s profitom.

Kaj pa, če obdeluješ za lastno preživetje in zdaj ne boš več zmogel? Prodaš po pol evra na kvadrat in čez par let jebeš ježa, ko ti zmanjka denarja?

mihor je 4. sep 2013 ob 10:04 izjavil:

To je vse skupaj malo hecno... Po eni strani se ljudje pritožujejo, da se zelenjava in sadje prodajata po previsoki ceni, po drugi strani pa bi radi kljub temu še bolj udarili kmete po žepu. Ni hudič, da se bo to poznalo pri ceni.
Nasilna zložba kmetijskih zemljišč pa bo v končni fazi privedla samo do tega, da bomo imeli industrijske farme z monsantovim sranjem.
Po mojem mnenju bi morali v Sloveniji delat v smeri specializacije na eko in bio pridelavo ter pri tem npr. z davki kaznovat neekološko pridelavo in s subvencijami ter olajšavami spodbujat eko/bio. Na ta način bi lahko obdržali manjše kmetije, ki bi pridelovale visoko kvalitetno hrano. Ni treba stremet zgolj k (pre)hitrem profitu, ki ga prinaša industrijska pridelava.

Super ideja, sam to naši politiki ne bojo dojel, žal.

Magic1 je 3. sep 2013 ob 23:36 izjavil:

Ne bluzi. Nizka samooskrba je zato, ker tako malo pridelamo. To je pa zato, ker je efektivnost na minimumu.
Če si kmet in dobivaš subvencijo, bi moral ene količinske standarde dosežt, drugače prodaj in naj nekdo drug obdeluje. Denar za subvencije bi se moral porabiti za razvoj in povečanje efektivnost ne pa za vegetiranje nekaterih.

Jaz bi tudi delal, kar je oče delal, a tega se danes pač več ne dela. Ali naj grem štrajkat, ker so se razmere spremenile, ali se naj prilagodim?

Pojam nimaš. malo preštudiraj EU kmetijsko politiko in ukrepe, ki jih je SLO ob vstopu v unijo sprejela.
Dejstvo je, da smo sprejeli celo kopico ukrepov, ki pod pretvezo raznoraznih "EKO" predpostavk onemogočajo konkurenčnost. Torej sprejeli smo ukrepe, ki v izhodišču zmanjšujejo proizvodnjo...

Glede subvencij se prvo zjasnite. Kmet, ki ima krave, dobi subvencijo za njih samo takrat, če ima krava tele v drugačnem primeru si lahko za njih obriše pod nosom.
Glede travnikov pa tega, se dobi subvencijo za površino, vendar če nimaš urejena ti jo terjajo nazaj (plačaš kazen).

Ti vaši traktorji za 50€k, a sploh veste kdaj lahko zaprosiš za take sredstva za namembnost? Si kar mislim, da ne. Moreš imet določen stopnjo prihodka v letu, moreš biti davčni zavezanec (kar mali kmetje niso) in kaj si še na tistem območju zamislijo glede pogojev razpisa.

Mi prodamo okoli 300 prašičev na leto, pa ne dobimo nič drugega, kot nekaj malega subvencij za zemeljske površine, drugače nam država nič ne pomaga. To, da lahko kar vsak dobi so samo neke stare blodnje socializma in kaj še jaz vem vsega.

Zakon bo poskrbel, da bo lokalna samooskrba izumrla, manjšim kmetom se ne bo splačalo kupit par kur/prašičev/itd na leto, s tem ne bo imel srednji kmet odkupa in bo posledično propal. Namesto, da bi vedel kdo ti je prašiča/kravo/kuro redil in veš na kaki način in s čim, ter bolje cenil samo žival, ki je umrla za to, da si ti lahko sit večer.
Kateri se bo pa pametnega delo, češ prodaj trgovinam. Večina tega mesa, ki piše da je iz avstrije ali nemčije je večinoma iz bulgarija in romunije, samo da se zakolje v njih.


V tem zakonu o nepremičninah bi še radi dali davek na gozdove. Jaz ga morem po zakonu pucati in odstranjevat podrta drevesa (drugače sledi kazen), a sedaj bo pa lahko vsak drugi hodil po njem in pobiral plodove?

Najbolj me razžalosti, ko vsi pravijo tako o kmetijstvu in ga šimfajo itd. Ko pa lahko v sosednjih državah kmetje pridobijo ogromne subvencije z manjšimi kmetijami pa ni nič narobe. Ne svojega kmeta treba zaklat, da bo hrana "poceni" in boljša...

tumare je 4. sep 2013 ob 10:59 izjavil:

mihor> Nasilna zložba kmetijskih zemljišč pa bo v končni fazi privedla samo do tega, da bomo imeli industrijske farme z monsantovim sranjem.
Ni obvezno da bo šlo v to smer.

Odvisno od tega, kaj bo (ali pa ne bo) ušpičila evropska komisija... Seveda je pa tako, da če se greš industrijsko produkcijo, te zanima samo še čisti profit, se pravi želiš čim več pridelave za manj vložka in čim višjo odkupno ceno. Tu pa že pridejo v igro GSO, ki so v grobem rečeno bolj odporni na zajedalce (že sami proizvajajo insekticidne spojine), hitreje rasejo in v večjih količinah.

tumare je 4. sep 2013 ob 10:59 izjavil:

mihor> Po mojem mnenju bi morali v Sloveniji delat v smeri specializacije na eko in bio pridelavo ter pri tem npr. z davki kaznovat neekološko pridelavo in s subvencijami ter olajšavami spodbujat eko/bio.
Tržišče kaže, da ni potrebne spodbude za eko/bio proizvodnjo.

Hočeš reči, da spodbuda ni potrebna ali da (še) ni potrebne spodbude? Spodbuda je še kako potrebna za proizvajalce, da se res zagotovi ustrezna kakovost in držanje norm za eko/bio.

tumare je 4. sep 2013 ob 10:59 izjavil:

mihor> Ni treba stremet zgolj k (pre)hitrem profitu, ki ga prinaša industrijska pridelava.
Največji profit najdeš ravno v eko/bio proizvodnjah.

Ne, največji profit pride, če prodajaš industrijsko "plastiko" pod bio/eko znamko. ;) Sicer pa profit ne bi smel biti sam po sebi večji zaradi bio/eko pridelave, ampak zaradi kombinacije olajšav in subvencij ter kazni za ne-eko/bio pridelavo. Konec koncev bo tudi vedno več ljudi želelo zdravo hrano in zato bo ta trg rasel.

>Ja je, ampak v kombinaciji s subvencijami je dvojno nepotrebno kompliciranje.

Nivo samooskrbe pada zadnjih 20 let. Se ne strinjam da je nepotrebno kompliciranje.

(se vnaprej oproščam, govorim na pamet, če ima kdo kje resne podatke o trendu samooskrbe naj me popravi)

mihor> Hočeš reči, da spodbuda ni potrebna ali da (še) ni potrebne spodbude? Spodbuda je še kako potrebna za proizvajalce, da se res zagotovi ustrezna kakovost in držanje norm za eko/bio.
Hotel sem reči da ni potrebna. Da se zagotovi ustrezno kakovost in držanje norm za eko/bio...je potrebno izvajati kontrole, ravno ker
> največji profit pride, če prodajaš industrijsko "plastiko" pod bio/eko znamko
> Konec koncev bo tudi vedno več ljudi želelo zdravo hrano in zato bo ta trg rasel.
eko/bio ima svojo vrednost in v svoji niši tudi deluje uspešno, in vedno več ljudi si že želi eko/bio hrane in trg raste za take proizvode.

Ja sej, ne moreš obdavčit nečesa, česar se ne moreš znebit tudi če hočeš. Tudi starih hiš marsikje nihče noče, "vredna" je pa vseeno par 10 jurjev. Če je podreš, kar spet ni poceni, boš pa plačal davek na neizkoriščeno zazidljivo parcelo.

Magic1 je 4. sep 2013 ob 11:38 izjavil:

Mene zanima kako bi vi rešili problem razdrobljenosti parcel, ki onemogoča kakršnokoli efektivno obdelovanje? Ker dokler imamo parcele velikosti par sto m2, je samooskrba nemogoča.

V vsakem primeru moraš počakat da ta stari pomrejo, prej ne boš rešil ničesar. So pripravljeni 5 let stradat in vse znosit k odvetniku, raje kot da bi njim kdo vzel en meter.