subvencije kmetov

SO tako majhne in zamujajo da je škoda da dobiš žulje na svojih mestnih rokicah,ki jih imaš.....
Kolk pa misliš da so ?

Koliko EU budzeta gre za podrocje kmetijstva: toliko glej graf

No ja osvezeni podatki. Tema tam je iz leta 2005. Podatki tu iz 2006. Cca 4% upad sredstev, ki jih EU namenja tem podrocju. Za moje pojme se vedno zelo zelo veliko. Za primerjavo si poglejte se podatke koliko se namenja za znanost in raziskave. lp, D.

>>>češ, da se danes dohodek v kmetijstvu pač ne ustvarja več s pridelavo in proizvodnjo hrane, pač pa s svinčnikom, računalnikom in papirjem, in sicer tako da izvlečeš čim več subvencij

Če je to izjavil, je cinik ali pa debil. V vsakem primeru ni dobro izpadlo. Samo za informacijo: podatki, ki jih kmetje vpišejo v vloge za subvencijo se preverjajo. Tako da ni možnosti, da bi si kdo "naračunal" več, kot mu pripada. Je pa res, da je birokratska pot do njih tako zasnovana, da bi se jih podelilo kar najmanj...

Tako da ni možnosti, da bi si kdo "naračunal" več, kot mu pripada

Pripada na podlagi česa? Zakonov? Pripada mu izkljucno sam to, kar si je sposoben izpogajat na trznici, ko prodaja pridelek.

Vse ostalo so privilegiji. Posledicno pijavke proracuna.

Mene zanima za koliko nek izdelek pridelajo v ZDA, za koliko v SLO in za koliko npr na Nizozemskem (ki je kar razvita na podrocju agronomije).
Tole vse mislim brez subvencije.

Potem bomo videli pri cem smo.

Moje skromno mnenje, ki ga boste najbrž takoj spluvali: kakršnekoli subvvencijo so neumnost. Kdor preživi na trgu, preživi. Če je to gensko mutirana ameriška soja, je pač to. Če je to bio-repa, tudi. Subvencije so samo socialna pomoč tistim kmetom, ki imajo nerentabilne kmetije in tega nikakor nočejo spoznati ali pa jim zaradi takih traparij, kot so subvencije, tega ni treba spoznati. No, kar udarte.

V EU niso problem slovenski kmetje. Daleč največ denarja za kmetijstvo gre v Francijo. Tam kmetje dobijo toliko subvencij da ti kmetje sploh ne živijo na kmetijah ampak imajo svoje delavce oni so pa bogataši v mestih. V slo je tudi problem zahtevnosti obdelovanja zemlje in pa razdrobljenost kmetij. Pa veliko del subvencij ponikne na poti med eu-kmet. Sicer se strinjam da so subvencije visoke, vendar če jih ne bi bilo bi morali kmalu vso hrano uvoziti. Že sedaj ne pridelamo dovolj hrane za sebe v prihodnosti pa bo ta delež še manjši. Če ne bi bilo subvencij se kmetom ne bi več splačalo kositi travnikov in obdelovati zemlje, vendar pa bi bili za to kaznovani (sicer nevem zakaj se travnik ne sme pustiti da se zaraste).

Manj bomo pridelali. Vsako leto propade veliko kmetij.

Če ne bi bilo subvencij se kmetom ne bi več splačalo kositi travnikov in obdelovati zemlje, vendar pa bi bili za to kaznovani (sicer nevem zakaj se travnik ne sme pustiti da se zaraste).

Zato, ker bi bila potem vsa dežela zaraščena in zanemarjena in bi zaradi tega trpel tudi turizem. A ni namen subvencij ravno to (kaj je osnovni namen subvencij še vedno ni nihče povedal)?

Je ze bols da imamo nekaj malih kmetov ki delajo po "domace", pa ceprav kdaj poškropljeno, pa vsaj vemo da je hrana naturlich. Subvencije seveda veljajo tudi za biokmete, ki predelujejo rogovile (=korenček). In ja, raje pojem rogovilo.

Če res toliko verjameš in ceniš ne-gensko spremenjene in ne-škropljene in ročno pobrane stvari boš seveda pripravljen zanje plačat (bistveno?) višjo ceno kot pa bo veljala za 'industrijsko' pridelano hrano. In ne boš sam. Takšnih ljudi bo n%, kar bo zadostovalo za preživetje y - klasičnih/ bio/ naravnih / ... kmetov. Ti bodo v svoji konkurenčni tekmi upoštevali še dodatne parametre in ne le količina/cena, ki je skorajda edini parameter pri industrijski proizvodnji.

Vprašanje: zakaj morajo ljudje, ki so povsem zadovoljni z industrijsko pridelano hrano, preko davkov omogočat cenejšo pridelavo bolj kvalitetne hrane za 'izbirčnejše'?

Spet smo pri tem, da v imenu poceni stvari revnejši subvencionirajo premožnejše.

Naredite enostaven test:

a) kupi paradajz v kakem super-hipermarketu. Pridelan v državi XXX, pod umetno svetlobo, v "gobi"
b) kupi paradajz pri kakem kmetu

Le zakaj je a) tako voden in brez okusa (čeprav barvo pa ima, barvo).

Prehitro je bil pobran. Od kmeta ne bo nič boljšega okusa v enakih okoliščinah.

BTW, uvoženo sadje in zelenjava zna zadnje čase bit bistveno boljšega okusa kot "kmetovo". Mogoče je trg začel delat.

Sploh sem mnenja, da bavbav ni tako grozen. Če bo se hrana več uvažala, ne bo zato nič slabša, kot če bi jo kupovali le pri sosedu, česar niti zdaj ne počnemo (ne jemo iz sosedove njive v usta). Subvencije gor, dol.

slovencem bi bilo najboljše, da bi živeli v taki EU, ki se ne bi šla subvencioniranega kmetijstva.

prišparali bi ta denar in kupovali poceni hrano iz tujih držav v katerih zlivajo subvencije v kmetijstvo. tako bi TUJE države dejansko financirale NAŠO prehrano.

samo je treba še prepričat ostale države, da sodelujejo pri našem cunning planu... oz. treba je naštudirat, kako fintirat trg, da ne bo ugotovil, da je hrane manj in da mora postat dražja. skratka, brez EU subvencij bo hrana za vse na svetu dražja. bi pa se delno free riderstvo lahko šli tako, da bi se zda, kitajska, brazilija itd. tako stepli s subvencijami, da bi bilo polno poceni hrane. mi bi se šli pa food processing (kjer je denar). dvomim, da bi nam uspel tak pravljični scenarij...

Celega paradajza še nisem videl v ozimnici.

Subvencije so samo zaviranje gospodarstva(našega, saj bi lahko ta denar šel drugam in gospodarstva manj razvitih držav, ki imajo relativne prednosti v proizvodnji kmetijskih izdelkov). Vsi zagovori subvencij so več ali manj politične narave; jesti moramo slovensko sadje in zelenjavo, pazit da se ne bodo njive zarasle(kot, da ne obstaja kakšna druga rešitev-jst jo trenutno ne poznam ampak resno dvomim, da je ni oz. da je dražja od subvencij), pomanjkanje hrane(ne me hecat). Edini problem pri kmetijstvu je, da se na pogoje na trgu odziva šele naslednje leto, kar pa ob sproščeni zunanji trgovini ne bi bilo ovira.
In kmetje bi vseeno preživeli, a le tisti ki so rentabilni. Socialnih problemov ob postopni odpravi tudi ne bo.
Kar se pa tiče paradižnikov, še zmeraj bodo na voljo najboljše kvalitete in oh in sploh hudi paradižniki, samo pravo ceno bo treba plačat zanje. In s pravo ceno mislim tako kot si jo tak lep paradižnik zasluži. Na voljo je vse po čemur je zadostno zanimanje.
Pa še zanimivost: subvencije iz skupne kmetijske politike (evropske) so precej večje ob ameriških, tako da to nikakor ni izgovor.
Sicer pa WTO teži k temu, da se bodo tudi subvencije v kmetijstvu(tako kot so se v proizvodnji in industrijskih proizvodov) in druge carinske ovire najprej tarificirale (pretvorile na carine-za lažjo preglednost) nato pa postopno zmanjševale. Vse je le vprašanje časa, upam le da ne trajalo tako dolgo kot pri industrijskih proizvodih(50 let).

Subvencije zatirajo razvoj 3. sveta, ker s svojimi proizvodi niso konkurenčni kljub temu, da proizvajajo dosti ceneje.

Ko enkrat Slovenija več nebi imela kmetijstva, bi ostale države videle priložnost, in bi nam dali za hrano ponudile "special price, yust for you my friend", ki bi bila seveda ustrezno visoka. In ker mi nebi imali nobenih asov v rokavu (naše kmetijstvo), bi morali ceno plačati ali pa stradati

Tale "as" je gnil. Naše kmetijstvo ni samozadostno. Če ukinemo uvoz, praktično stradamo. Kje so torej te "special price, yust for you my friend"? Vsak dan jih vidiš v trgovinah, na tržnicah etc. "Ostale države" so danes v poziciji ko bi nas komot potisnile v stradanje, če bi tvoje razmišljanje imelo osnovo v realnosti. Ampak ker je nima, stvari tečejo malo drugače.

Pa saj mi nočemo industrijske države.

Svizy
Subvencije so naložba gospodarstva. Gospodarstvo vlaga med drugim tudi v subvencije kmetijstva.


Strogo finančno gledano so te naložbe slabe. Tudi, če ne gledamo strogo finančno ampak tudi širše, so v EU to slabe naložbe. Saj zato pa jim hočejo subvencijo zmanjšati. Kmetje se pa tega otepajo.
Nobena država ne bo dopustila, da bi hrano zgolj kupovala. Vedno bo težila k tamu, da bi si sama pridelala hrano.
Po mojem skromnem mnenju pa bi le bilo pametno da bi del cenejše hrane kupovali zunaj in da bi se dosedanja količina doma pridelane hrane zmanjšala (tiste, ki jo ne moremo dovolj poceni pridelati sami). S tem se bi seveda zmanjšalo št. kmetov. Subvencije za ostale pa lahko ostanejo iste ali celo še večje (skupna količina subvencij se bi zmanjšala). Kmetijstvo mora biti še vedno toliko močno, da bi v primeru "krize" v par letih pridelalo potrebne količine hrane.

WarpedOne
Saj nas ne "stredajo". Dela pa to ZDA in EU raznim revnim afriškim in azijskim dražavam. Ne pustijo jim, da se prebijejo na trg. Občasno jim dajejo kako pošiljko zaston hrane pa dobijo kako politično točko in so veliki rešitelji ...

Bravo kupola, razmišljaš v pravo smer. To tudi dela država, išče ravnovesje.

Citiram; "Si že slišal kdaj za konkurenco? Če bo en dobavitelj imel special price, greš pač k drugemu!
Razni svetovni proizvajalci imajo nižje cene za tehniko in tekstil zaradi kitajske konkurence in ne zaradi tega, ker bi MI TO SAMI PROIZVAJALI in morajo nam konkurirati.

Hrane na svetu je preveč. Samo enim se plača, da drago proizvajajo in potem mečejo stran, drugi (brez subvencij) pa POTEM niso konkurenčni, propadejo in SO LAČNI!"

-ker bi MI TO SAMI PROIZVAJALI: mi bi proizvajali pa ne moremo, ker so njihovi izdelki tako poceni, da jim ne moremo konkurirati.

Praviš da je hrane na svetu preveč????????? Poznaš termin rezerve hrane? Od leta 1999 do 2006 so se svetovne rezerve hrane zmanjšale iz 116 dni ko lahko nahranimo celotno svetovno prebivalstvo na 57 dni ob koncu leta 2006.

Če kdo ne verjame naj prebere celoten članek. In se zamisli.

http://www.pozitivke.net/article.php/20...

Slovenija ne more nič odločati koliko denarja bo šlo za subvencije. To gre direktno iz EU skladov. Torej če bo manj kmetij bo manj denarja namenjeno sloveniji. Denar od davkov pa bomo morali še naprej dajati.

Približno 1/3 Slovenije so kmetijske površine, in ta zemlja, ki se ponavadi nahaja na ravnini je tudi najbolj pod pritiskom novogradnje. Ko se premikamo v postmoderno družbo, kjer večina dohodka države prinašajo storitve in le majhen delež prinaša kmetijstvo, lahko hitro pozabimo na pomembnost prehranske samooskrbe države. Vprašamo pa se lahko kaj nam pomenijo vsi novi tanki, če ne pridelamo niti polovice svoje hrane. Kako smo lahko samostojna država, če moramo večino svoje hrane kupiti? V Sloveniji se, zaradi gorate pokrajine, kot odgovor na zgoraj predstavljene težave, ponuja ekološko kmetijstvo, ki lahko izboljša položaj v kavalitetnem, količinskem in ekonomskem smislu. Medtem ko pa je situacija v svetu mnogo bolj zapletena, z sedaj še nejasnimi rešitvami.


Jao, jao, jao. Mislim, če že statistika v onem članku drži(?), pa je zaključek takoooooo mim, da kr boli. Samozadostnost kmetijstva? Pri tem, ko ugotavlja, da se veliko potencialne hrane porabi za vzgojo šniclov? In Slovenija bi naj stremela k samozadostnem kmetijstvu? A je bila kdaj kaka država dejansko smaozadostna v smislu, da je bila sposobna prehranit vse svoje prebivalstvo? Od kod pa pol recimo vse lakote v zgodovini?

Jah, nazaj k naravi, al kako bi se dalo sumirat tale zaključek. Pozabimo na razvoj, pa dajmo rajš tisto tretjino Slovenije, na kateri bi lahko zgradili kaj bolj donosnega, predelat v eno gromozansko njivo. Vsi motke pa lopate v roke, pa okopavat in štihat na polje! Pol pa bo (predrage) koruze tolko, da ne bomo vedli kam z njo

In kako za boga lahko gorata pokrajina kvalitativno prispeva k kmetijstvu???


Da zaenkrat jo imamo še v rezervi. V naslednjih 10ih letih bomo na 0 potem bomo pa v minusu. Kar pri eksponentni rasti prebivalstva ni nič dobrega.

Oprosti, a to ti je Danny povedal?

Sicer pa razumem tvoj zaključek. Če predpostavljaš, da bomo vsi samo nesrečno čepeli, pa čakali, da sfali hrane, pol lahko maš celo prav. Hudič pa je v tem, da človek nekak reagira na spremembe v okolju in da je na podlagi današnjega stanja in ravnanja sklepat za 10 let naprej - zgrešeno.

Jalov argument. Tako lahko kar ukineš vso našo industrijo, saj dela vsakdo s svojim delom konkurenco drugemu, ki dela isto in torej po tvoji logiki škodo tisti državi. Na koncu vedno obvelja - najprej poskrbi za svoje, potem, če ti kaj ostane, pa za druge.


Your point being? A ne ločiš med ukinjanjem nečesa (kdo sploh o tem govori?) in subencioniranjem (dajanjem potuhe nekomu), zato, da lahko nekdo ostaja konkurenčen glede na ostale? Ker če Slo/EU/ZDA pa še kakemu kmetu ukineš subvencije, bo spušil proti tuji konkurenci. Ta drugi del tvojega posta je pa zagovor klasičnega državnega protekcionizma, ki pa je out of the game nekje od sporazumov tipa GATS, sprejetih kmalu po drugi svetovni vojni. Zakaj pa misliš, da mamo WTO?

Recimo, eno o protekcionizmu. Zadnjič sem na predavanju pri mednarodnih odnosih na faksu pobral podatek, ki so ga naračunali Ameri. In Ameri so naračunali, da jih je Bushev jeklarski protekcionizem stal 8 delovnih mest v jeklarski industriji na dan. Pa še verjetno kakega, širše gledano. Protekcionizem in subvencije ti pač polenijo folk in zavirajo potrebne spremembe, da bi se neka panoga prilagodila razmeram na trgu (ker izkrivijo delovanje trga, očitno). To je med drugim najpogostejši (in zelo utemeljen) očitek slovenski tranziciji - ker je država subvencionirala podjetja, se ta niso prilagajala dovolj hitro in posledično, ko ni bilo več pomoči - pocrkala.


Dokler dobimo iz kmetijstva več, kot se vanj vlaga, imamo pozitivno računico in je zame OK.

Vlaga zaseben ali javen denar? Zakaj potemtakem ne filamo miljard v zasebna podjetja? Sej dokler nam prinašajo nek $$ je to čisto ok? Naj te pri tem spomnim, da je kmetovanje zasebna dejavnost. Zakaj torej ne izenačimo vseh?



One države stradajo kar same sebe, predvsem v Afriki, kjer hoče vsak lokalni poglavar bit glavni na vasi in zmeče 99% proračuna za vojsko. Tako da kupovanje vse hrane od njih ne bi pomagal in ne bo pomagal, dokler se ne spremeni mentaliteta ljudi.

Veliko držav 3. sveta bi lahko izvažalo hrano na trge razvitih držav, pa jih ne. Ker subvencije umetno delajo njihovo ponudbo nekonkurenčno. In tako se tem državam praktično onemogoča dostop do kapitala, ki bi ga lahko prelile drugam in z njim začele furat kak bolj resen razvoj. Subvencije v kmetijstvu so najbolj sporen predmet prepirov v WTO - in to ne lih po naključju.


Wiki:

The AoA's domestic support system currently allows Europe and the USA to spend $380 billion annually on agricultural subsidies alone. "It is often still argued that subsidies are needed to protect small farmers but, according to the World Bank, more than half of EU support goes to 1% of producers while in the US 70% of subsidies go to 10% of producers, mainly agri-businesses".[10] The effect of these subsidies is to flood global markets with below-cost commodities, depressing prices and undercutting producers in poor countries – a practice known as dumping.

Kul, ne?

Link

Tretji svet razpade v dva dela. Tisti ki hrano pridelajo, pa jo zaradi subvencij in drugih ovir v EU in US ne morejo izvoziti; tisti ki ne pridelajo niti za lastne potrebe in umirajo od lakote.

To sta dva različna problema, pa oba precej velika.

DEJSTVO je, da so včasih subvencije edino sredstvo, da ekonomija še deluje.

primer, zda ima komparativno prednost pri pridelavi pšenice. za celo svetovno gospodarstvo (ob predpostavki svobodne trgovine) bi bilo najbolje, da bi ZDA proizvajala pšenico, rusija pa kopala premog. če se sedaj rusi odločijo, da bi pa oni vseeno raje bili glavni za pšenico, lahko to naredijo samo tako, da subvencionirajo pirdelavo pšenice. če zda ne vstopi v "pšenično" vojno, se bo rusija (neoptimalno) specializirala za pšenico, zda pa (spet neoptimalno) za koln. dokler obojni pumpajo subvencije, se vsaj ne podrejo relativne cene.

znotraj gospodarstva je pa prišlo do neoptimalnega prerazporejanja resursov, to pa ja. js ne bi kar tako pobrisal subvencij. to je tako kot da bi se npr. ameri samorazorožili. mislite, da bi jim iran, s. koreja & co. sledili?