Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi)

Marsicesa ne razumes. Najprej konkretno druzino, ki je sla v javnost s tem, razali do konca, kaj ima, kaj nima, zakaj nima, kolk dobi in kolk bi se hotela, potem se pa lahko naprej menimo.
Tem v nesreci drzava ne bo prakticno nic pomagala, ne rabis se bat. Sigurno manj kot je leto sociale.

Kaj potem ne ves ce res? Sej sem napisal, da jim drzava ne bo prakticno nic pomagala. Donira pa lahko kdorkoli komerkoli hoce. Od obiska ministra nimas pa nic.

euagrus je 5. nov 2018 ob 21:13 izjavil:

Utk je 5. nov 2018 ob 21:12 izjavil:

Marsicesa ne razumes. Najprej konkretno druzino, ki je sla v javnost s tem, razali do konca, kaj ima, kaj nima, zakaj nima, kolk dobi in kolk bi se hotela, potem se pa lahko naprej menimo.
Tem v nesreci drzava ne bo prakticno nic pomagala, ne rabis se bat. Sigurno manj kot je leto sociale.

Prav. Kaj pa kmet z 60 hektarji gozda?

Utk je 5. nov 2018 ob 21:12 izjavil:

Marsicesa ne razumes. Najprej konkretno druzino, ki je sla v javnost s tem, razali do konca, kaj ima, kaj nima, zakaj nima, kolk dobi in kolk bi se hotela, potem se pa lahko naprej menimo.
Tem v nesreci drzava ne bo prakticno nic pomagala, ne rabis se bat. Sigurno manj kot je leto sociale.

Ne vem, ce res. Dejansko, so se ravno danes oglasili, koliko oblacil itd. so dobili od donatorjev, doniranje ni drzavno secirano.

Kmet z 60 hektarji gozda ni kmet, temvec gozdar.

@Euragrus: če bi tebi, recimo da živiš sredi mesta, zalilo stanovanje, bi ti kak donator tudi pomagal, tudi od države bi kaj dobil, pa če bi imel še zavarovano, še od zavarovalnice.
Verjami mi, da ta ki ima 60 ha gozda dela kar precej v tem gozdu (ja prekarno) in če mene vprašaš, ni šans bi bi živel tam v Jebendolu in delal v gozdu. Vsak ima svojo izbiro, tudi ti lahko greš v kako odročno vas, si omisliš kmetijo in gozd in delaš 20 ur na dan, za malo manj kot je povprečna slovenska plača. Vsak se odloči za tisto, za kar je sposoben oz. za kar misli, da je zanj najbolje. To koliko dela bodo imeli sedaj s spravitvijo lesa pred zimo, s samo sanacijo vsega, pa jim ne zavida noben. Minister/ministrica/župan pa je bil tam zaradi fotošutinga in ker bodo kmalu volitve.

euagrus je 5. nov 2018 ob 21:08 izjavil:

Jaz pa poznam precej ljudi, ki nimajo nic. Zivijo v najemniskih stanovanjih, posedujejo pa morda avto, imako prekarsko delo, pa minus na racunu. Ne pravim, da ga niso zgornji nahebali. Ampak preprican sem, da vsakdo pozna nekoga, ki je v slabsi situaciji kot oni. Ampak pomaga se njim.

Ne vem ali sem samo jaz cuden ali pa tule nekaj ne stima. Kako lahko drzava (ministrica) hodi na obiske veleposestniku z 60 hektarji gozda in mu obljubja pomoc, ob naravni nesreci, po drugi strani pa je t
isoce ljudi, ki nimajo nicesar, pa jih nihce ne obisce. Mogoce necesa ne razumem?

Drzava v teh primerih pomaga, ker je pametno, da pomaga.

Ena od pozicij, kjer drzava pomaga je tudi ljudem, ki se odlocajo za razne dejavnosti. Pomaga na tak in drugacen nacin, v startu in v primeru problemov, ker v interesu druzbe je, da so ljudje cim bolj produktivni, ker od tega drzava pravtako profitira ali pa te zadeve predstavljajo kaksen kljucen itneres (recimo stopnja samooskrbe).

Ce bodo ti revni ljudje, ki jih poznas in nimajo nic jutri ustanovili podjetje, jim bo drzava verjetno do neke mere pomagala doseci cilje z raznimi inkubatorji, odpustki davkov v startu, subvencijami, da bodo zrastli in jim pomagala v primeru katastrof, da jih ne mine in da ne mine v startu tistih, ki se za to odlocajo.

Ce bo ta eden od tvojih prijateljev zasluzil dovolj, da bo imel za investicijo v gozd in bo v interesu drzave, da se gozdovi urejajo mu bo drzava pomagala do tja, da bo zacel sluziti dovolj, kjer bo zacela kasirati in mu pomagala na noge v primeru katastrof.

Drzava s tem, da pomaga v primeru katastrof da jasen znak tistim, ki zelijo ustvarjati, da so pokriti v primeru nepricakovanih katastrof, brez tega bi vsi tvoji znanci, ki so brez imovine raje ostali brez vsega, ker bi bil riziko, ce kaj ustvarjas previsok.

To je recimo eden od prakticnih razlogov zakaj se pomaga, seveda pa je razlogov vec. Ljudje, ki ustvarjajo praviloma tudi menijo, da so zasluzni za te servise, ker v blagajno nosijo disproporcinalno vec, kot ljudje brez vsega.

Sicer bi lahko tudi diskutiral o tem, kako se sploh lahko komu pomaga, ali ima smisel enostavno dati kapital najvecjim revezem, kaj prinese vec nazaj v blagajno ipd. ampak je vsaka postavka lahko studija, knjiga...

@stjan, ti pravega kmeta od blizu nisi videl ane ? :)

Glede hiše... ne razumem v čem je problem. Če je imel človek zavarovano hišo, bo pač dobil povrnjeno od zavarovalnice. Če pa ni imel... ja ne vem, je pač škrtaril pri zavarovanju pa naj sedaj nosi posledice svoje odločitve.

Glede gozda ne vem ali se ga da zavarovati, ampak verjetno se ga da...

poweroff je 6. nov 2018 ob 10:20 izjavil:

Če je imel človek zavarovano hišo, bo pač dobil povrnjeno od zavarovalnice.

Drobni tisk. Nikjer ni 100% kritja.

poweroff je 6. nov 2018 ob 10:26 izjavil:

No, jaz živim na vasi in vidim kako potekaj stvari. Večinoma imajo vsi službe, ko je košnja pa še bolniške koristijo. Sicer nekih bajnih zaslužkov ni, ampak zelenjavo in meso pridelajo zase, pa še nekaj malega prodajo, tako da na koncu so v nekem malem plusu. Recimo toliko, da je za dopust. Plus, vsake toliko časa gredo v gozd kaj posekat, prodajo se drva ali les za razrez, pa je spet nek ekstra denar. Niso sicer neke hude vsote, vsekakor pa dovolj za udobno življenje. Res je, da je treba delat, ampak ni to neko strašno delo. Recimo, namesto fitnesa. Tudi jaz sem delal v gozdu in s stroji je to precej olajšano.

Na koncu pa lahko vse skupaj itak prodajo za lep denar (čeprav tega nihče ne stori saj je v Sloveniji zemlja sveta), se pravi imajo nek backup. Ki ga večina revežev v najemniških stanovanjih nima.

Seveda se zraven škrtari pri zavarovanjih, včasih pade še kakšna subvencija, če gre pa kaj narobe, se pa joka po TV in pobere odškodnino od države... Ne vem, tudi jaz bi imel tak biznis, da mi država izplača odškodnino če gre kaj narobe...

Pri bivsi in sosedih je bilo tako, z razliko, da je kmetija delala minus in se je smatrala kot luksuz. Sosed je s placo industrializiral za kmetijo.

Poskusi zasluziti nazaj en traktor ali kaksen drug kos opreme. Ekonomske racunice ni, zato pa vedno vec kmetij opusca dejavnost. Skoraj nemogoce je konkurirat velikim kmetov in industriji, zato pa se subvencinira, podpira ipd. ker se trenutno smatra, da opuscanje kmetij ni v interesu druzbe in drzave, kar pa se bo verjetno v naslednjih letih spremenilo. Ampak ne v smislu, da je kmetijam treba bolj pomagati ampak, da jih ne bo vec, ker EU odpira trg in bo verjetno zacela rezati subvencije. Razlog je, da je prehrambena industrija v EU menda presegla produktivnost ostalih drzav in se bolj splaca odpreti meje za pretok hrane. S tem se menda strinja celo Francija...

KAVINSKY je 6. nov 2018 ob 10:36 izjavil:

Drobni tisk. Nikjer ni 100% kritja.

Jebiga, tudi pri avtu ga ni. Zakaj jaz pri prometni nesreči ne dobim 100% odškodnine?

stara mama je 6. nov 2018 ob 10:38 izjavil:

Pol pa bodi še ti takšen junak in poleg redne službe (8 ur + vožnja) še v gozdu delaj kakih 6 ur zraven.

Saj nihče ne dela vsak dan po 6 ur. Vzamejo si nekaj sobot, kakšen dan dopusta, pa je. Napravijo si drva zase in še nekaj drv za prodajo. Pa še kakšna smreka odleti, pa gre za razrez. Ni velik denar, je pa nekaj malega za zraven.

Ko je bil žled, sva z bratom vzela par dni dopusta in sva šla očistit očetov gozd. In v teh parih dneh napravila drv za dve hiši za celo zimo.

stara mama je 6. nov 2018 ob 10:38 izjavil:

PS: Če bi kdaj mogoče šel na sprehod skozi gozd, bi videl da so državni gozdovi zelo izropani.
Ampak očitno ne hodiš niti blizu.

Ja, ker ljudje kradejo državno lastnino. Celo kakšen golosek se zgodi.

Ampak seveda, ko pa si kakšen minister zrihta podpis kakšne sporne pogodbe, je pa cel hudič. Pošteni kradljivci državnih gozdov so pa seveda nedolžni.

Tudi jaz imam 1000 m2 zemlje pa 3 ovce, pa mi nihče ne da subvencije.
:)
Lani mi je žled uničila 100% gozda, pa nisem dobil nič (padla je edina smreka, ki je rasla na travniklu :) )
Glede subvencije mi je nikdar niso dali, da bi sploh šel v službo, mi pa delimo kmetom subvencije namesto davka.
Sem že srečal kakšnega kmeta, ta tudi gozd sem že enkrat nekje videl, se mi zdi..

Eno vprašanje za znalce: Kam je šel les iz državnih gozdov, ki so ga spravili po lanski nesreči?
Ga je država prodala, ali je pa kar nekam zginil?

Čudno je pa to, da se našim kmetom nič ne splača, ko greš čez mejo pa se avstrijskim vse splača. Proda 1000 prašičev, pa se mu splača prodajati jedilno olje, našim pa nič, kako to?

Pa še to me čudi, kako lahko čezmejni delajo s tako malo traktorji?
Je pa ja za vsak priključek potrebno imet svoj traktor.
Pa če dobiš občinsko pomoč za nakup traktorja je treba kupiti tako velikega da z njim ne moreš v gozd in rabiš še enega.

Ja, zavisten sem, pač fovšija po domače, v državi ki je v totalnem razsulu pač reveži podpirajo tiste, ki nekaj imajo.
ovce pač...

stjan je 6. nov 2018 ob 11:34 izjavil:

Čudno je pa to, da se našim kmetom nič ne splača, ko greš čez mejo pa se avstrijskim vse splača. Proda 1000 prašičev, pa se mu splača prodajati jedilno olje, našim pa nič, kako to?

Kje se cez mejo vse splaca? Za take cene, ki jih dosegajo slo kmetje at kmet raje vrze stran. Imam kar nekaj prijateljev tukaj v Avstriji, ki so kmetje in za Slovenske pravijo, da ne znajo racunat. Subvencija v Avstriji so radikalno visje, deset jajc od kmeta ne bos odnesel pod 3EUR prej 4EUR in tako gre tudi naprej. Jedilno soncnicno olje, ki ga kupujem od kmeta v Avstriji je 5EUR/l, 0,75l snopsa je 20EUR... nastevam naprej?

Pač posledica razparcelacije kmetijske zemlje po drugi svetovni vojni, ko je vsak bedak dobil kos zemlje.

ni ravno tako. razdrobljenost slovenske zemlje po besedi vesne vuk godine sega v čas ko so se v naše kraje naselili naši predniki. in ker so bili hudo egalitarni je vsak na vasi dobil kos enake zemlje; se pravi slaba zemlja se je razdelila med vse enako, dobra znova med vse enako, gozd znova med vse enako... in zato tudi takšne 'egalitarne' flike zemlje ko pogledaš na kataster.

po mojem bi bilo najbolje za slovensko kmetijstvo da subvencionira samo in izključno ekološko pridelavo hrane in obdelavo zemlje.
če tega ne misliš tako in po teh pravilih početi da naj vsak dela kako mu paše, ali zase ali pa naj tekmuje s francoskimi, hrvaškimi, srbskimi, ukrajinskimi kmeti na prostem trgu s tistimi pomijami za bebaste množice. to je edina pametna možnost, vse ostalo je oslarija in kurjenje mojega denarja.

Dr_M je 6. nov 2018 ob 11:17 izjavil:

Za drobnico je taka subvencija, da s tem denarjem prides z balami mogoce cez zimo, pa se to se ne splaca, ce nimas vsaj enih 100 glav.

Jaz imam računalniško firmo. Z veseljem bi od države subvencijo, s katero bi prišel z elektriko in internetom mogoče čez zimo...

Pa saj o tem govorimo. Pri nas so kmetije hobi projekti. Malo zase, malo za prodajo sosedom in žlahti, pa malo subvencij potegnit. Nič konkretnega, mali extra money za zraven.

Kar se mi zdi problem je, da se take hobi projekte subvencionira.

mihec87 je 6. nov 2018 ob 12:28 izjavil:

Z Tomo Vinkovičem obdela zemljo popoldanski hobi kmet ki ima v štali par govedi pa dva pujsa(za sebe za sproti pa malo po žlahti potala pa kaj malega proda)...Saj se zatakne že pri siliranju,sejanju,konkretnem oranju njive,razvoz bal,priklop cisterne itd..itd..

Ja, exactly. To je realnost v Sloveniji. 99% kmetov bi lahko vsa svoja kmečka opravila zrihtala s tem traktorčkom. No, ajde, če je Tomo Vinković XS številka, potem bi nekateri potrebovali S, oziroma "eno konfekcijsko številko" večjega. Ne pa, da vozijo 10 in več tonske pošasti po parih hektarih travnika.

In ne, če 1x letno rabiš pospravit 10 bal z njive, ti Tomo Vinković povsem zadostuje. No, vsekakor, s 5 tonskim John Deere boš to bistveno lažje pospravil, samo ne vem, kdaj si boš povrnil 80.000 EUR stroškov nakupa?

EDIT: Aja, right... Subvencije...

stjan je 6. nov 2018 ob 11:34 izjavil:

Pa še to me čudi, kako lahko čezmejni delajo s tako malo traktorji?
Je pa ja za vsak priključek potrebno imet svoj traktor.
Pa če dobiš občinsko pomoč za nakup traktorja je treba kupiti tako velikega da z njim ne moreš v gozd in rabiš še enega.

Za začetek pametne razprave bi bilo dobro tudi ločit vse normalne kmetije in tiste ki se kurčijo s traktorji. Nemalo primerov je takih, ko kupi traktor preko svojih zmožnosti, na lizing in podobno... Enako kot nekateri pri avtih, vse v avto, a še za jest nima.

fikus_ je 6. nov 2018 ob 14:30 izjavil:

Ob vsaki takšni debati se obešate na subvencije, traktorje, avtomobile, ki jih vozimo, . . .

ko nam jih ne bo potrebno več prisilno plačevati se ne bomo več.

dober tek nazaj!

Invictus je 6. nov 2018 ob 07:36 izjavil:

Gozd ima 3% prirastka na leto. V bolj onesnaženih krajih tudi do 4% (Padovska nižina, izmerjeno...).

Od te kvadrature se definitivno ne da živeti, še manj pa pokasirati 9000 EUR/leto...

Moj izračun - 9000 EUR za letni prirastek na 60ha - je kar realna ocena. Ni pa to cifra s katero bi že meščan zlahka živel, kaj šele "veleposestnik" in tudi verjamem, da nobenem kmetu ni prioriteta živeti samo od gozda.

hamez66 je 6. nov 2018 ob 14:48 izjavil:

Poročaj Evropski uniji, da ukinejo subvencije. Mogoče lahko razmislimo o prepovedi kmetovanja. Naj se vse skupaj razraste. Bomo tako poskrbeli za biotsko raznovrstnost in ne bomo več zastrupljali čebel s pesticidi in ostalimi kemikalijami. Potem ne bo več težav z smradom zaradi gnojenja, blatnih cest, subvencij in tako naprej. ... ... ...

Bla bla bla.

V resnici bi se slovenski kmetje morali ali povezati, ali pa bi to panogo moralo zapustit 80% mikro kmetov (od katerih praktično vsak potrebuje vsaj en 10 tonski traktor, če ne celo dva - OK, en je lahko mal manjši ), preostalih 20% pa zastavit na ornk.

Resnično je problem, da subvencioniramo kmetije, ki se niso sposobne same preživet. Ko jaz govorim o sociali in socialni pomoči za revne, me zmerjate s komunistom; ampak kmete je pa treba subvencionirat? Zato da jemo lokalno in domačo hrano? Ne se hecat. Zakaj pa se 20 lokalnih kmetov ne zna povezat skupaj, kupit 3-4 traktorje in obdelovat skupna polja? Skupaj skrbet za gozdove? A ni bila to včasih srenja?

Jasno, če se ne znajo zmenit, če mora bit vsak gospodar na svojem kotičku sveta, če se ne znajo zmenit okoli urnika uporabe skupnih strojev, če si bodo nagajali in metali polena pod noge - potem je vseeno, če gre 80% mikro kmetov delat, zemljo pa prodajo večjim kmetijam, ki bodo upravičile nakup 100.000 EUR vrednega traktorja in priključkov zanj.

hamez66 je 6. nov 2018 ob 14:55 izjavil:

Bi bilo treba posadit drevesa, ki se dražje prodajajo. Maš razne javorje in macesne, katerih debla se prodajo za nekaj jurjev. Samo na to bi morali misliti že pred 50 leti :D

Mislim dejansko je zdaj za razmislit, katera drevesa posadit na mestih, kjer se je sekalo iglavce (predvsem smreko). Moji starši imajo nekaj gozda, ki ga je bilo treba sanirat in bi bilo pametno zdaj kaj posadit. Predlogi?

Iglavci zakisajo tla tako mocno, da v zemlji v kateri so rastli iglavci lahko nazaj posadis samo iglavce. Zaradi tega je sedaj tudi tako sranje na gorenjskem kjer je skode na gozdnih povrsinah ogromna, nazaj sadit se pa drevja ne da, ker bi gor rastli samo iglavci. Mogoce v prihodnosti kako GMO drevje, ki je prilagojeno rasti v kislih tleh.

hamez66 je 6. nov 2018 ob 15:43 izjavil:

Aja, zanimivo. Ma saj ne bi smel bit prevelik problem zemlje odkisati? Ali pa prekopat in novo zemljo navozit.

Brez dvoma, z zverinskimi traktorji, ki si jih lastite, lahko lokalna skupnost kmetov v eni noči odpelje in na novo nasuje kak kubični kilometer zemlje. To je, meter v globino na kvadratnem kilometru, pa seveda nasuje nezakisano zemljo. Na ta način lahko v kakšnem letu zrihtate vse gozdove, kjer je bil zaradi lubadarja potreben golosek.

Me pa zares zanima, kako to, da si vi, nadvse solidarni kmetje, niste pomagali pri sanaciji po žledolomu leta 2014, ko je bil izvirni greh te zgodbe z lubadarjem? Če bi solidarnostno zagnali vso svojo mehanizacijo in pomagali kolegom, danes ne bi bilo izgubljenih nekaj milijonov kubikov smrekovne.

imagodei je 6. nov 2018 ob 15:53 izjavil:

hamez66 je 6. nov 2018 ob 15:43 izjavil:

Aja, zanimivo. Ma saj ne bi smel bit prevelik problem zemlje odkisati? Ali pa prekopat in novo zemljo navozit.

Brez dvoma, z zverinskimi traktorji, ki si jih lastite, lahko lokalna skupnost kmetov v eni noči odpelje in na novo nasuje kak kubični kilometer zemlje. To je, meter v globino na kvadratnem kilometru, pa seveda nasuje nezakisano zemljo. Na ta način lahko v kakšnem letu zrihtate vse gozdove, kjer je bil zaradi lubadarja potreben golosek.

Me pa zares zanima, kako to, da si vi, nadvse solidarni kmetje, niste pomagali pri sanaciji po žledolomu leta 2014, ko je bil izvirni greh te zgodbe z lubadarjem? Če bi solidarnostno zagnali vso svojo mehanizacijo in pomagali kolegom, danes ne bi bilo izgubljenih nekaj milijonov kubikov smrekovne.

Foter dobi, da mora biti v 3 tednih počiščeno, in je v 3 tednih počiščeno. Kako je pa pri drugih, pa ne vem. Sicer pa nisem govoril o solidarnosti, temveč o pomoči drug drugemu v smislu uporabe mehanizacije večkrat in delitve dela. Ko je košnja, manjši kmet s slabo mehanizacijo tlači v silos, kmet z mehanizacijo pa malemu v zameno zvozi njegovo travo. Sejalec za koruzo je ponavadi v skupnem nakupu, prav tako kombajn za žetev.

Ja, je bilo dovolj za velik traktor, ampak je bilo pa potem tudi precej problemov s plačevanjem položnic. Je pa foter dobro prodal eno zazidljivo parcelo, ampak se je vse potem vložilo v nove stroje, traktor, prenavljanje, za luksuz pa pač ni nič ostalo. Sam moj foter to pač po svoje počne, rojen je ravno v času 2.sv.v. in je bil pravilno vzgojen, tako da mu je delo prva vrednota, dobiček in luksuz pa nista tako pomembna.

TheBlueOne je 6. nov 2018 ob 11:44 izjavil:

stjan je 6. nov 2018 ob 11:34 izjavil:

Čudno je pa to, da se našim kmetom nič ne splača, ko greš čez mejo pa se avstrijskim vse splača. Proda 1000 prašičev, pa se mu splača prodajati jedilno olje, našim pa nič, kako to?

Kje se cez mejo vse splaca? Za take cene, ki jih dosegajo slo kmetje at kmet raje vrze stran. Imam kar nekaj prijateljev tukaj v Avstriji, ki so kmetje in za Slovenske pravijo, da ne znajo racunat. Subvencija v Avstriji so radikalno visje, deset jajc od kmeta ne bos odnesel pod 3EUR prej 4EUR in tako gre tudi naprej. Jedilno soncnicno olje, ki ga kupujem od kmeta v Avstriji je 5EUR/l, 0,75l snopsa je 20EUR... nastevam naprej?

A te kdo sili kupovati od avstrijskega kmeta? Imamo slovenci place, kot v Avstriji?

Jasno, da želimo imeti samooskrbo s hrano. Vprašanje je samo, koliko je hrana dražja zato, ker vsak kmet potrebuje svoje gnojilo, svoje stroje, vlagat svoje delo, preživet svojo familijo in obdelovat svoj mali košček zemlje, namesto da bi imeli nekaj deset velikih kmetij, kjer bi se kmetovalo na čim večjih površinah - ali v neki skupni zadrugi, ali pa enostavno po kapitalistično, da bi večji kmetje izrinili manjše, odkupili njihovo zemljo in živino, morda stroje, pa po potrebi najemali delavce v sezoni.

A niso to lepote kapitalizma?