» »

Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi)

Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi)

hamez66 ::

Sej to se dogaja, manjše kmete izrivajo večji. Manjši dajejo v najem in hodijo v redne službe, večji pa namesto 15ih obdelujejo 50-100 hektarjev.

PacificBlue ::

imagodei je izjavil:

mihec87 je izjavil:

Z Tomo Vinkovičem obdela zemljo popoldanski hobi kmet ki ima v štali par govedi pa dva pujsa(za sebe za sproti pa malo po žlahti potala pa kaj malega proda)...Saj se zatakne že pri siliranju,sejanju,konkretnem oranju njive,razvoz bal,priklop cisterne itd..itd..

Ja, exactly. To je realnost v Sloveniji. 99% kmetov bi lahko vsa svoja kmečka opravila zrihtala s tem traktorčkom. No, ajde, če je Tomo Vinković XS številka, potem bi nekateri potrebovali S, oziroma "eno konfekcijsko številko" večjega. Ne pa, da vozijo 10 in več tonske pošasti po parih hektarih travnika.

In ne, če 1x letno rabiš pospravit 10 bal z njive, ti Tomo Vinković povsem zadostuje. No, vsekakor, s 5 tonskim John Deere boš to bistveno lažje pospravil, samo ne vem, kdaj si boš povrnil 80.000 EUR stroškov nakupa?

EDIT: Aja, right... Subvencije...


Tebe je včasih brati, tako kot enega uradnika iz pisarne. Veš teorija je eno, praksa pa drugo:).

Veliko kmetij v Sloveniji je hribovskih. In kje boš ti z 15 ali 20kW traktorčkom vlačil drevesa iz gozda? Ne se hecat no. Sploh daj kaksen priklop gor, pa ti bo traktorček obstal kje v bregu. Ajd taksne variante so za res hobby program, ko mora kmet v ravnini za pujsa nakosit, da jo lahko nabase na mini prikolico in jo prestavi na y mesto.

Tudi glede izposoje traktorjev in ostale opreme..zamisli si, zakaj rabiš ti sploh avto in zakaj si ga v soseski ali vasi ne izposojajte med sabo? Mi smo svoj čas posojali okrog opremo, tudi sosedom, ki so iz mesta in je rabil drva cepit. Cepilec je pripeljal nazaj poškodovan. Odkrušil nož, ker je cepil kamenje al kaj..pol se pa zmeni kaj, če se moreš.


Me pa zares zanima, kako to, da si vi, nadvse solidarni kmetje, niste pomagali pri sanaciji po žledolomu leta 2014, ko je bil izvirni greh te zgodbe z lubadarjem? Če bi solidarnostno zagnali vso svojo mehanizacijo in pomagali kolegom, danes ne bi bilo izgubljenih nekaj milijonov kubikov smrekovne.


Ti sploh prebereš kaj pišeš? Al te je sama žlehtnoba:)
Poznam primere, kjer so morali najeti harvesterje iz Avstrije, da so lahko sploh dostopali do poškodovanega drevja. Ne raste vse v ravnini a veš..Tudi same vremenske razmere onemogočajo večkrat spravilo lesa, razmočenost terena itd..lani januarja je bilo odprtih 600 delovišč v zasebnih gozdovih in 27 v državnih gozdovih. Nato je nastopila odjuga in so morali delo prekniti, potem februarja pa še zmrzal, da so se lomili stroji. Ne moreš delat v taksnih razmerah na težko dostopnih področjih.

Resnično je problem, da subvencioniramo kmetije, ki se niso sposobne same preživet. Ko jaz govorim o sociali in socialni pomoči za revne, me zmerjate s komunistom; ampak kmete je pa treba subvencionirat? Zato da jemo lokalno in domačo hrano? Ne se hecat. Zakaj pa se 20 lokalnih kmetov ne zna povezat skupaj, kupit 3-4 traktorje in obdelovat skupna polja? Skupaj skrbet za gozdove? A ni bila to včasih srenja?


Socialne pomoči so namenjene temu, da si brezposeln najde službo. KMet zagotovo ne zapravi subvencije za dopust, kot marsikateri brezposeln socialno. Ali pa za čike in kavice, whatsoever..

Matthai je izjavil:

PacificBlue je izjavil:

Če si mestni fant, razumem tvoje razmišljanje, za pravo razumevanje pa moreš sam živet kot kmet in poznati razmere, ne pa kar nekaj tako pisati v tri krasne..se najdejo redke izjeme, sam to ni pravilo.

No, jaz živim na vasi in vidim kako potekaj stvari. Večinoma imajo vsi službe, ko je košnja pa še bolniške koristijo. Sicer nekih bajnih zaslužkov ni, ampak zelenjavo in meso pridelajo zase, pa še nekaj malega prodajo, tako da na koncu so v nekem malem plusu. Recimo toliko, da je za dopust. Plus, vsake toliko časa gredo v gozd kaj posekat, prodajo se drva ali les za razrez, pa je spet nek ekstra denar. Niso sicer neke hude vsote, vsekakor pa dovolj za udobno življenje. Res je, da je treba delat, ampak ni to neko strašno delo. Recimo, namesto fitnesa. Tudi jaz sem delal v gozdu in s stroji je to precej olajšano.

Na koncu pa lahko vse skupaj itak prodajo za lep denar (čeprav tega nihče ne stori saj je v Sloveniji zemlja sveta), se pravi imajo nek backup. Ki ga večina revežev v najemniških stanovanjih nima.

Seveda se zraven škrtari pri zavarovanjih, včasih pade še kakšna subvencija, če gre pa kaj narobe, se pa joka po TV in pobere odškodnino od države... Ne vem, tudi jaz bi imel tak biznis, da mi država izplača odškodnino če gre kaj narobe...


Čist tako te bom vprašal, kakšno vidiš ti razliko med človekom, ki naredi 8 urni šiht in popoldan preživi v nakupovalnem centru, kot pa med nekom, ki pride iz službe ali pa je to njegova služba in kmetuje doma. Nima časa za lenarjenje, za trošenje denarja in hkrati skrbi za kulturno pokrajino, skrbi da se stvari ne zarascajo itd..

Me spominja vse skupaj na privoščljivost, ki je pri slovencih zelo uspešna..Se čisto slučajno spomnem primera iz službe, kjer so najslabše plačanim delavkam dvignili plačo za 50-100eur in se je marsikdo, ki zasluži več kot 1500eur čudil zakaj on tudi ne dobi povišice.

Je pa res, da sistem subvencij si niso kmeti izmislili..odkupne cene živil so prenizke in kmet težko preživi. Če ima kmet traktorj za 30-35 jurjev( 100 konjski new holland na primer) more tudi kupit prikljucke za njega, ki spet niso poceni. Seveda kmet nima teh 30 ali 35 jurjev v žepu, zato more kot navadn smrtnik vzet kredit. Delno mogoče odplača kredit z prodajo lesa. Dela pa za to zastonj, na svoje roke..noben ga za to ne plača in še delo je nevarno, tudi smrtno.

Sicer pa, če smo pri subvencijah zakaj država subvencionira električne avtomobile ali solarne celice, ekološke gradnje? Zakaj morejo kmeti iz hribov plačevat enako cestnino, kot pa tisti iz mesta, čeprav se večinoma vozijo po kolovozih?

Sistem je slab, ne kmetje. Lahko pa opustimo subvencije(čeprav je vsak rad priklopljen na tuj keš) in bomo več plačevali za stvari..od hrane, do soncnih celic, do električnih avtomobilov.

Smo kar vsi za to a ne? bo vsaj manj jamranja.
All reality is mental.

hamez66 ::

Tle na forumu bi mogli bit ful veseli, če slovenski kmetje poberejo čim več subvencij, ker pač pridejo iz skupnega evropskega proračuna in če jih ne poberemo, pač ne dobimo denarja. Podobna zgodbica, kot pri meji Kamnika z Avstrijo. Tko da raje ploskajte, kako so slovenski kmetje sposobni, da eu proračun ožamejo do konca. Vi boste plačevali prispevek ne glede na to, a kmetom rata pobrati subvencije ali pa jim ne.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hamez66 ()

hamez66 ::

Če želiš dobiti subvencije, moraš delati po njihovih pravilih. Pravila so pa jasna in inšpektorji so na terenu, da pregledujejo, če je vse tako, kot mora bit. Vodi se register živali na posestvu, za vsako žival se ve, kdaj je rojena in kdaj je poginila. Zemlja mora biti gnojena po točno dočenih pogojih in občasno inšpektor izmeri, če je zemlja ok. Kmetje pač v zameno za to, da delajo po pravilih, ki si jih je nekdo drug izmislil, dobivajo subvencije. Ni edina panoga, ki je subvencionirana. Je pač socialni korektiv, kot pri mnogih stvareh.

Kar se mene osebno tiče, mi računalnik prinaša precej več, kot staršem kmetija. Ampak dobro, tu je bilo tudi kar nekaj sreče, malo pa tudi znanja in iznajdljivosti.

MasterTade ::

hamez66 je izjavil:

Bi bilo treba posadit drevesa, ki se dražje prodajajo. Maš razne javorje in macesne, katerih debla se prodajo za nekaj jurjev. Samo na to bi morali misliti že pred 50 leti :D

Mislim dejansko je zdaj za razmislit, katera drevesa posadit na mestih, kjer se je sekalo iglavce (predvsem smreko). Moji starši imajo nekaj gozda, ki ga je bilo treba sanirat in bi bilo pametno zdaj kaj posadit. Predlogi?


Ja ampak macesen ti bo slabo rasel v nižinah, to je drevo ki raste najbolje v gorskih predelih. Danes se pogosto pomlajuje z gorskim javorjem, od iglavcev bi pa bil skrajni čas da sprejmemo duglazijo, čeprav je tujerodna ampak evropska zakonodaja o tujerodnih vrstah bremza. Sicer pa veliko boljša za nižine kot smreka v večino pogledih. Drevesne vrste priraščajo zelo različno hitro, in ravno zato ker smreka raste dokaj hitro, les je pa še kvaliteten se jo še danes sadi, čeprav govorimo kakšne težave so potem s podlubniki. Od listavcev še kak veliki jesen

Jelka je tudi dokaj ok

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

ginekk je izjavil:

Moj izračun - 9000 EUR za letni prirastek na 60ha - je kar realna ocena. Ni pa to cifra s katero bi že meščan zlahka živel, kaj šele "veleposestnik" in tudi verjamem, da nobenem kmetu ni prioriteta živeti samo od gozda.

Pa saj to govorim. "Kmet" hodi v službo, živi od službe, popoldan pa malo kmetuje in zasluži nek mali dodatni denar. Morda 10.000 EUR. Morda 15k.

Ampak v resnici je to en dober avto na 2 leti.

Podobno kot normirani s.p.-ji. S to razliko, da s.p. od države ne dobi subvencije...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Matthai ::

PacificBlue je izjavil:

Čist tako te bom vprašal, kakšno vidiš ti razliko med človekom, ki naredi 8 urni šiht in popoldan preživi v nakupovalnem centru, kot pa med nekom, ki pride iz službe ali pa je to njegova služba in kmetuje doma. Nima časa za lenarjenje, za trošenje denarja in hkrati skrbi za kulturno pokrajino, skrbi da se stvari ne zarascajo itd..


Vsekakor podpiram kmete, da se razumemo. Pravim samo, da kmet dobi subvencijo in odškodnino, jaz, ki imam s.p. pa ne.

PacificBlue je izjavil:

Je pa res, da sistem subvencij si niso kmeti izmislili..odkupne cene živil so prenizke in kmet težko preživi. Če ima kmet traktorj za 30-35 jurjev( 100 konjski new holland na primer) more tudi kupit prikljucke za njega, ki spet niso poceni. Seveda kmet nima teh 30 ali 35 jurjev v žepu, zato more kot navadn smrtnik vzet kredit.

Hja, bom takole rekel. Oprema, ki jo jaz rabim v svojem s.p.-ju je tudi draga. Riziko posla pa velik - cene so ali nizke, ali se posla sploh ne dobi, pa še plačilna nedisciplina je. Zakaj ne bi država tudi meni pomagala zmanjševati te rizike? Zakaj me prepušča trgu?

PacificBlue je izjavil:

Sistem je slab, ne kmetje.

Seveda. Saj kmetje bi bili neumni, če ne bi pobrali subvencij, če se jim ponujajo. Samo treba se je zavedat, da je jamranje kmetijskih organizacij v resnici čisto navaden PR. Ko je treba, so jih polna usta prehranske neodvisnosti, kultiviranja kulturne krajine, itd... ko gre pa za onesnaževanje pa seveda ne bi omejitev fitofarmacevtskih sredstev, itd. Pač, skrbijo izključno za lastno rit. S čimer ni sicer nič narobe, samo ne potem nasedat, da delajo za višje dobro...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

gruntfürmich ::

PacificBlue je izjavil:

Tudi glede izposoje traktorjev in ostale opreme..zamisli si, zakaj rabiš ti sploh avto in zakaj si ga v soseski ali vasi ne izposojajte med sabo? Mi smo svoj čas posojali okrog opremo, tudi sosedom, ki so iz mesta in je rabil drva cepit. Cepilec je pripeljal nazaj poškodovan. Odkrušil nož, ker je cepil kamenje al kaj..pol se pa zmeni kaj, če se moreš.
nekje po tujini lepo funkcionira sistem izposoje, v sloveniji pa ne, ker nobeden ne pazi na tujo stvar.
to je problem, ampak naj postane to problem za akterje, ne tiste ki na koncu plačujemo za takšne neprilagojence ker niso sposobni samodiscipline in dražijo izdelke na trgu. takšne naj sistem in trg (ostali kmetje ki pa so sposobni deljenja strojev) izloči.

PacificBlue je izjavil:

Čist tako te bom vprašal, kakšno vidiš ti razliko med človekom, ki naredi 8 urni šiht in popoldan preživi v nakupovalnem centru, kot pa med nekom, ki pride iz službe ali pa je to njegova služba in kmetuje doma. Nima časa za lenarjenje, za trošenje denarja in hkrati skrbi za kulturno pokrajino, skrbi da se stvari ne zarascajo itd..
te prosim... pusti ti idealizirano sliko slovenskega kmeta za kakšno kmetijsko proslavo, tam si boste drug drugemu ploskali in trepljali po rami...

kaj pa je narobe z zaraščanjem?

PacificBlue je izjavil:

Sicer pa, če smo pri subvencijah zakaj država subvencionira električne avtomobile ali solarne celice, ekološke gradnje?
ker se razmetava z davkoplačevalskim denarjem za bedarije.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

krneki0001 ::

fikus_ je izjavil:

Cena lesa je pa odvisna od kvalitete lesa. Če je napaden od lubadarja je to okrog 50€/m3 ob kamionski cesti. S tem, da daš okrog 20-25 €/m3 za posek in spravilo. Če je vetrolom, je še dražje. Povprečna cena dobrega lesa je okrog 75-85 (90) €/m3 in to zato, ker sem blizu AT in gre velika večina lesa preko meje.


Daj cifro tega, ki placuje po 50 evrov za kubik smrek z lubadarjem. Na dolenjskem placujejo po 35 do 40 za kubik, ce je res debela smreka, za susice (tanke smreke) pa dajejo od 11 do 15 evrov. Posek in spravilo pa je odvisen od kolicine. Pri nas smo dali po 9 evrov od kubika, podreti je bilo pa treba pol hriba. (sosedje so raje kazen placali - kmetje, ki imajo povhno rit, pa se jim v hosti ne da delat)

Za kamion (30 kubikov) sem v povprecju dobil ven 1150 evrov, pa za secnjo in spravilo po 270 evrov placila, tako da cistega pod 1000 evri.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

Zgodovina sprememb…

Pika na i ::

Matthai je izjavil:



Kar se mi zdi problem je, da se take hobi projekte subvencionira.

Če bi subvencionirali tvojega, ti ne bi šlo v nos.

Če je vse tako krasno pri kmetih, ne vem zakaj se ubadate z računalništvom, kmetovat pejte!

fikus_ ::

Nebivedu, kot sem napisal, velika večina lesa gre v AT in konkurenca naredi svoje. Do sedaj sem še vedno prodal les lubadrovk za to ceno, s tem, da je bila še skorja gor in ne onega, ko je že na stoječem lesu padla dol. Za tistega pa res ne dobiš toliko.

Ko pišete o izposoji strojev oz. storitvah. To deluje v glavnem za namenske stroje (sejalnice, kombajni, . . . ) za sezonska dela, pa še tam je gneča, da prideš na vrsto. Ker je v nekem času potrebno opraviti ogromno dela in še vreme lahko nagaja.

Da se vrnem h prvotni temi. Temperature se dvigajo, vedno več je škodljivcev (tujerodnih vrst), ki uničujejo obstoječ eko sistem. Pri tem ljudje zelo pomagamo. Tako se na našem koncu suši jesen (lani sem ga podrl okrog 90m3 za drva), javor tudi, zadnji dve-tri leta se spet suši brest (pred leti so se posušila skoraj vsa drevesa), macesen ima neko bolezen (spomladi veliko prvi iglic odpade), smreko napada lubadar, . . .
Sprašujem logarja, kaj saditi npr. namesto jesena na močvirnat teren, pa nima pravega odgovora. Nekdo je pisal o duglaziji. To je tuja vrsta in v EU se je testno sadila 100+ let nazaj, vendar se ne obnese najbolj.

Glede subvencij, če jih ukinejo, v nekaj letih propade veliko manjših kmetij. Že sedaj mladi niso več pripravljeni delat na kmetiji, ker ni to delovnik 8 ur/dan, potem pa odklopiš. Dolgoročno bodo pa preživele samo velike "industrijske" kmetije v velikosti okrog 100 ali nekaj 100 ha in več.
Poznam zadeve v AT, kjer je mnogo kmetij propadlo na način, da so se mladi odselili, stari umrli, kmetija se je prodala. Novi lastnik je podrl hišo, hlev, posekal les, celo kmetijo zasadil s smreko. Tako da po enem desetletju se ne vidi več, da je tam bila kdaj kmetija.

krneki0001 ::

fikus_ je izjavil:

Nebivedu, kot sem napisal, velika večina lesa gre v AT in konkurenca naredi svoje. Do sedaj sem še vedno prodal les lubadrovk za to ceno, s tem, da je bila še skorja gor in ne onega, ko je že na stoječem lesu padla dol. Za tistega pa res ne dobiš toliko.


Pri nas so plačevali med 35 in 40 evrov za tak les, ki je imel še lubje gor, za tistega, s katerega je lubje že odpadlo, pa konkretno manj. Zato pa pravim da imate dobro ceno.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

krneki0001 ::

fikus_ je izjavil:

Temperature se dvigajo, vedno več je škodljivcev (tujerodnih vrst), ki uničujejo obstoječ eko sistem. Pri tem ljudje zelo pomagamo. Tako se na našem koncu suši jesen (lani sem ga podrl okrog 90m3 za drva), javor tudi, zadnji dve-tri leta se spet suši brest (pred leti so se posušila skoraj vsa drevesa), macesen ima neko bolezen (spomladi veliko prvi iglic odpade), smreko napada lubadar, . . .


Tudi smreka je tujerodna vrsta v sloveniji. Pripeljali so jo od drugod, ker hitro raste, da je zapolnila praznino po tem ko so gozdove zelo izkoriščal. Pri nas je bila domača sorta jelka, ki pa smo jo kr pozabili.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

fikus_ ::

Kolikor mi je poznano. je smreka rastla višje nad 700-800 m nadmorske višine, kjer tudi lubadar nima več dobrih pogojev za razmnoževanje. Bila je pa bukev precej bolje razširjena (vsaj na našem koncu do pred ~150-200 let), vendar so jo na veliko sekali za oglje, zato je prevladala smreka. Se pa bukev spet širi.

krneki0001 ::

Lubadar včasih res ni bil na višinah in to nekje nad 1000m. Danes hara tudi nad 1300m. V bistvu bi morali vse smreke pod 1000m podret in zasadit nazaj listavce, po planotah nad 1000m pa vse kjer je lubadar počistit in to konkretno, da se ga lahko izkorenini.
Je pa tako, da v jugi so ga že skoraj uničili, sedaj je pa spet nazaj in to v večjih "količinah".
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

stjan ::

Sem videl kako je "lubadar" požrl lep gozd.
Posekali so vse kar se je splačalo, drevje je pa bilo čisto zdravo.
Vse se da...

Vprašanje za kaj vem kaj: Zakaj se prodaja plohe in ne rezan les?
20 let nazaj so skoraj vsi kmetje na Koroškem imeli svoje male žage narejene v železarni ali na Tom-u, danes pa se prodaja plohe, marsikje še na štoru.
Država bi morala pobirati davke, ne pa podpirati lenobe.

gruntfürmich ::

fikus_ je izjavil:

Glede subvencij, če jih ukinejo, v nekaj letih propade veliko manjših kmetij. Že sedaj mladi niso več pripravljeni delat na kmetiji, ker ni to delovnik 8 ur/dan, potem pa odklopiš. Dolgoročno bodo pa preživele samo velike "industrijske" kmetije v velikosti okrog 100 ali nekaj 100 ha in več.
to je vsem jasno. večini pa nam ni jasno zakaj kljub subvencijam imamo porazno samooskrbo, in zakaj na 95% površin raste koruza ki je za krmo živalim, in zakaj se slovenski kmetijski pridelki prodajajo v tujino, kljub našim (slovenskim) subvencijam. tar zakaj mora biti zanič hrana (industrijska) subvencionirana, namesto da se jo uvozi in nobenega ne subvencionira (kar se tako ali tako dela za 70% hrane) in tako vsi prišparamo...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

krneki0001 ::

stjan je izjavil:

Sem videl kako je "lubadar" požrl lep gozd.
Posekali so vse kar se je splačalo, drevje je pa bilo čisto zdravo.
Vse se da...

Vprašanje za kaj vem kaj: Zakaj se prodaja plohe in ne rezan les?
20 let nazaj so skoraj vsi kmetje na Koroškem imeli svoje male žage narejene v železarni ali na Tom-u, danes pa se prodaja plohe, marsikje še na štoru.
Država bi morala pobirati davke, ne pa podpirati lenobe.


Jaz sem dobil lubadarja prvo na 8800m veliki parceli. Podrl sem vse kar je bilo kužno, lubje in veje zažgal in les se je odpeljal stran, ostalo je nekaj zdravih dreves. Sosedje so raje plačali kazen, kot da bi šli čistit in meni je še tistih par dreves šlo v maloro. Od tega je nekje 10 let, pa sosedje še vedno niso nič očistili, ker jim je lažje plačat kazen.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

WaterBoy ::

Pri nas se je isto zgodilo. Mi počistimo gozd za lubadarjem, sosedi ne, in spet mamo lubadarja nazaj.

krneki0001 ::

Prenizka kazen. Če bi dobili par tisoč evrov zaradi tega + odškodninsko tožbo sosedom, ker niso sčistili, bi lubadarja že počistili.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster

Invictus ::

Kazen za nečiščenje gozda bi morala biti posek le tega in zaračunanje storitev lenemu kmetu plus denarna kazen.

Pa bi se to zelo hitro uredilo.

Nam je lubadar požrl vse smreke že leta nazaj, samo smo bili dovolj hitri, pa je šel les v dilce, ki so se dobro prodale...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

bobi_palčka ::

gruntfürmich je izjavil:

fikus_ je izjavil:

Ob vsaki takšni debati se obešate na subvencije, traktorje, avtomobile, ki jih vozimo, . . .
ko nam jih ne bo potrebno več prisilno plačevati se ne bomo več.

dober tek nazaj!



Subvencije kmetov so še najmanše zlo. Bolj mi gre v nos izkoriščanje sociale. Verjetno poznaš več takih revežev, kateri so brez službe, prejemajo socialno, so v socialnem stanovanju in sproti šušmarijo. Seveda otrok je zastonj v vrtcu, ker nimajo časa ga doma čuvati. Pa živijo brez slrbno, mogoče so konec meseca par evrov v slabšem, kot nekdo, ki vsak dan dela 8 ur za trakom. Raje vidim kmeta, kateri gre na njivo z novim X4, kot pa parazita v kafani z čikom v gobcu.

hamez66 ::

Donosnost gozdov je 3-6% letno. Če za gozd ne skrbiš in ga ne izkoriščaš, ti vseeno grozijo kazni, če ne saniraš, in načeloma potem tudi pride do poseka s strani državne inštitucije, kar plačaš. Subvencije dobivamo iz naslova EU. Ravno kakšen teden nazaj je bil članek, da Slovenija ne izkoristi niti 10% sredstev, ki bi jih bilo možno dobiti iz EU proračuna. Zato se ne preveč bunit, kmetje poberejo ven, vi pa imate možnost, da delate na projektih, s katerimi prav tako lahko potegnete evropski denar oz. subvencijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hamez66 ()

imagodei ::

PacificBlue je izjavil:

Veliko kmetij v Sloveniji je hribovskih. In kje boš ti z 15 ali 20kW traktorčkom vlačil drevesa iz gozda? Ne se hecat no. Sploh daj kaksen priklop gor, pa ti bo traktorček obstal kje v bregu. Ajd taksne variante so za res hobby program, ko mora kmet v ravnini za pujsa nakosit, da jo lahko nabase na mini prikolico in jo prestavi na y mesto.

Včasih so tudi v hribovskih kmetijah drevesa podirali s sekiro in jih na koncu po delih zvlekli v dolino z živino. 20kW traktorček in motorka je že ogromen napredek. Nisem pa nikoli trdil, da je treba imet 20kW traktorček za taka opravila - a po drugi strani tudi ni treba imet 350kW. Vmes je precej prostora. Pri 20kW traktorčku je načeloma še en problem, ne samo moč - tudi sama teža traktorja je prenizka, da bi po bregu in neravnem terenu eno mal večjo bukev vlekel - se zlahka skotali in potegne za sabo.

PacificBlue je izjavil:

Tudi glede izposoje traktorjev in ostale opreme..zamisli si, zakaj rabiš ti sploh avto in zakaj si ga v soseski ali vasi ne izposojajte med sabo?

Jaz svoj avto kupim izključno s svojim denarjem, ne s subvencijo, ki jo plačate davkoplačevalci.

PacificBlue je izjavil:

Mi smo svoj čas posojali okrog opremo, tudi sosedom, ki so iz mesta in je rabil drva cepit. Cepilec je pripeljal nazaj poškodovan. Odkrušil nož, ker je cepil kamenje al kaj..pol se pa zmeni kaj, če se moreš.

To se da preprosto rešit s kavcijo.

PacificBlue je izjavil:

Ti sploh prebereš kaj pišeš? Al te je sama žlehtnoba:)
Poznam primere, kjer so morali najeti harvesterje iz Avstrije, da so lahko sploh dostopali do poškodovanega drevja. Ne raste vse v ravnini a veš..Tudi same vremenske razmere onemogočajo večkrat spravilo lesa, razmočenost terena itd..lani januarja je bilo odprtih 600 delovišč v zasebnih gozdovih in 27 v državnih gozdovih. Nato je nastopila odjuga in so morali delo prekniti, potem februarja pa še zmrzal, da so se lomili stroji. Ne moreš delat v taksnih razmerah na težko dostopnih področjih.

Žledolom je bil leta 2014. Lani se je pisalo leto 2017, škoda pa v treh letih ni bila povsem sanirana.

Lubadar se je, če prav vem, pojavil že leta 2015 in potem 2016. Če bi takrat hitro ukrepali, leta 2017 ne bi bilo potrebno imeti 600 delovišč.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

fikus_ je izjavil:

Kolikor mi je poznano. je smreka rastla višje nad 700-800 m nadmorske višine, kjer tudi lubadar nima več dobrih pogojev za razmnoževanje. Bila je pa bukev precej bolje razširjena (vsaj na našem koncu do pred ~150-200 let), vendar so jo na veliko sekali za oglje, zato je prevladala smreka. Se pa bukev spet širi.

Bojda je bila Pokljuka 80-100 let nazaj pretežno listnata. Danes je seveda gor skoraj izključno smreka.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

WaterBoy je izjavil:

Pri nas se je isto zgodilo. Mi počistimo gozd za lubadarjem, sosedi ne, in spet mamo lubadarja nazaj.

Pri nas je bilo še huje: tast je na sosednji parceli opazil lubadarja in je želel podreti smreke na svoji parceli, da bi jih lahko prodal po normalni ceni. Lokalna dva gozdarja sta bila povsem zasedena z lubadarjem na drugih lokacijah in sta mu rekla, da pač ne gre - tast je sicer celo življenje sam skrbel za svoj gozd (ja, s Tomo Vinkovićem), a je zadnjih 5 let invalid, jaz sem pa mestna srajca, tako da se sami pač nismo lotili. No, čez dobre tri mesece je tudi tastova smrekovna imela lubadarja, gozdarja sta pa nenadoma imela čas priti sanirat škodo. Tasta je zanimalo, kdo mu bo plačal izpad dohodka, ker je želel pravi čas posekat, pa se je izvajalec samo kislo nasmehnil.
- Hoc est qui sumus -

fikus_ ::

Smreka je zato tako razširjena, ker se dosega višje cene napram boru in tudi jelki. Javor je aktualen za dražbo v SG, potem se pa tudi konča povpraševanje. Podobno je z jesenom. Bukev je pa namenjena bolj kot ne samo za drva. Ni povpraševanja po listavcih. Poleg tega se je v času juge forsiralo zasajevanje smreke, pogosto tudi na manj primerna mesta.

mihec87 ::

imagodei je izjavil:


Včasih so tudi v hribovskih kmetijah drevesa podirali s sekiro in jih na koncu po delih zvlekli v dolino z živino.


Včasih so tudi programirali na kartice.

Avenger ::

FYI če delaš drva od sečnje, z razrezom in dostavo, je treba upoštevati kar nekaj stvari: strošek gozda - katastrski dohodek, prispevek za gozdne ceste (seveda oboje tudi če leto ali dve ali sploh ne sekaš nič), strošek motorne žage (obraba - enkrat treba kupit novo - gorivo, olje, veriga, servisi), strošek traktorja (obraba, gorivo, servisi), strošek cepilca, strošek žage, strošek sredstva za dostavo, ko od tistih 55-60/m3 odšteješ vse to, ti mogoče ostane slabe 3€ na uro vloženega dela. Kdo bi mel to službo?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

hamez66 ::

imagodei je izjavil:


PacificBlue je izjavil:

Tudi glede izposoje traktorjev in ostale opreme..zamisli si, zakaj rabiš ti sploh avto in zakaj si ga v soseski ali vasi ne izposojajte med sabo?

Jaz svoj avto kupim izključno s svojim denarjem, ne s subvencijo, ki jo plačate davkoplačevalci.




Nihče te ne sili, da kupuješ umazanega dizla ali bencinarja. Komot kupiš novega električnega in pobašeš subvencijo. Veliko kmetov si kupi rabljen traktor, ni lih tako, da bi si kar vsak kmet iz naslova subvencije lahko privoščil drag traktor. Veliko kmetov si lahko privošči traktor, ker dajo svojo zemljo ali hišo pod hipoteko, ne pa zato, ker EU primakne nekaj procentov (če/ko bom nekoč kmetoval, bom točno vedel vse številke, dokler pa vodijo starši, pa pač ne vem teh cifer). Nekateri kupijo prevelik traktor, ker so pač mahnjeni na velike stroje, potem ima pa težave z realiziranjem profita. Nekateri imajo velike traktorje, ker imajo tudi druge stroje velike in ker drugim opravljajo storitve. Pri nas na vasi je tako, da imajo kmetje traktorje zase večinoma v rangu tam do 130 konjskih moči. Nekdo, ki opravlja storitve, si pa kupi večji traktor z recimo 180 ali 240 konjskimi močmi. Poleg ta velikega traktorja imamo recimo pri nas v obratovanju še kar nekaj starejših traktorjev, s katerimi delamo - IMT verjetno okoli letnik 75, Zetor podoben letnik, 2x Torpedo letnik 85, leta 2005 smo kupili nov 115 konjski traktor in lani sem potem kupil še en 110 konjski, 12 let star rabljen traktor, ki je bil poceni in dobro ohranjen. Da smo lahko kupili traktor in nekaj strojev leta 2005, je moral oče prodat zazidljivo parcelo, ki pa jo je odlično prodal ravno ob vrhuncu cen, pa ne vem točno, a je bilo leta 2007 ali 2008. S tem, da je bilo 100% od kupnine potem vloženo nazaj v kmetijo. Če opravljaš storitve ali imaš svoje parcele 10km daleč, potem je normalno, da želiš večje stroje in večje traktorje. Recimo lahko imaš 3m3 cisterno, ali pa 10m3. Če imaš 3m3 cisterno, boš moral 7x peljat, da boš navozil toliko, kot če z veliko cisterno pelješ 2x. Ampak majhen traktor ne more vozit velike cisterne. Starša sta, dokler sta bila pod 60, delala od jutra do večera tako rekoč vsak dan razen nedelj in praznikov, zdaj so pa leta terjala svoj davek in je bilo potrebno število glav živine delno zmanjšati. Če kdorkoli, ki je zaposlen, dela povprečno 12 ur na dan 40 let, bo v tem času nekaj zaslužil. Kmetje z živino delajo 7 dni na teden, saj je živino potrebno vsak dan nahranit in pomolzt.

Problem je, ker vidite samo ustvarjeno, ne vidite pa, koliko so kmetje tudi zakreditirani in za kakšne dobičke delajo. Gozd je investicija, ki v dobrih pogojih vrne 5% letno, v neugodnih pogojih te pa sanacija lahko stane več, kot dobiš za les, ki ga prodaš. Matthai se pa sekira, ker nek kmet lahko iz 60 ha na leto pokasira 10-15 jurjev, ampak si niti približno ne predstavlja, kolikšna površina je 60ha in koliko dela je zahtevanega, da počistiš toliko. Če bi povprečil delo na eno osebo, je ta ena oseba lahko zaposlena ravno celo leto, da čisti ta gozd. Veliko bolj realno je, da človek hodi na šiht in ima 5 ha gozda, iz katerih na leto z delom pobere jurja profita.

Matthai ::

Pika na i je izjavil:


Če bi subvencionirali tvojega, ti ne bi šlo v nos.

Pa saj ravno to govorim!

Če bi se nam šlo za prehransko varnost, bi se kmetije združevale in bi se kmetovalo v velikem obsegu. Ker pa gre za popoldanske hobije lastnikov kmetij, se kmetuje na malo...

V prvem primeru nimam nič proti subvencijam. V drugem primeru so pa subvencije v resnici samo subvencioniranje nekega hobija in nekega točno določenega tipa zasebne lastnine. Zato, ker so lastniki kmetij zlobirali, da je njihov tip lastnine pripoznan kot družbeno pomemben. Lastništvo računalnika, pa recimo ni družbeno pomembno.

Zakaj je mala kmetija s pol hektara zemlje družbeno pomembna in jo država subvencionira, rack z 10 serverji pa ne in država zanj ne nameni subvencij?

Ker mala kmetija prispeva h prehranski neodvisnosti? Ne mi prodajat takih pravljic, no.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

hamez66 ::

Jah, če bi bli v Sloveniji resni glede računalništva, bi imeli eno veliko firmo, kot je Apple ali Samsung, tako imamo pa neke bedne majhne nepomembne in smo zato računalniško nesamozadostni?

Kmet, ki se gre hobi kmetijstvo, bo imel od tega tudi hobi dobičke. Tako ali tako gre vse v smeri večjih kmetij, kjer mali kmetje večjim kmetom dajejo v najem svoja posestva. Pred 200 ali 300 leti je bila večina prebivalstva kmečkega, v Jugi je bila potem omejitev 10ha na kmetijo, kar je povzročilo, da je bilo kmetov več, kot bi jih lahko bilo, tam v šestdesetih in sedemdesetih so pa postajali traktorji in stroji vse bolj prisotni, kar je pomenilo, da je isto delo na polju lahko opraviljalo bistveno manj ljudi, zato je bilo kmetov sčasoma vedno manj.

Zdej se pa pač počasi dogaja, da kmetje, ki so včasih veljali za velike, svoja posestva oddajajo drugim, ker mladi pač več zaslužijo z drugim delom in se kmetijstvo splača samo na veliko. Kmetija s 15ha recimo komplet dana v najem nekomu, ki se mu da obdelovati 100 ha z velikimi traktorji. Vse to se dogaja, samo vi tega ne veste, ker niste bolj vpeti v ta posel.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hamez66 ()

imagodei ::

mihec87 je izjavil:

imagodei je izjavil:


Včasih so tudi v hribovskih kmetijah drevesa podirali s sekiro in jih na koncu po delih zvlekli v dolino z živino.


Včasih so tudi programirali na kartice.

Brez veze trgaš iz konteksta.

Vsakomur je jasno, da z bagrom hitreje in z manj napora prekoplješ vrt. Vprašanje je samo, a se to splača al ne. Če ti država subvencionira nakup (malega) bagra in goriva zanj, zakaj pa ne.

Če moraš sam plačat zanj, boš verjetno premislil, a se mogoče ne bi bolj splačalo 2 popoldneva rekreacije pa kak žulj na roki od lopate.
- Hoc est qui sumus -

Invictus ::

fikus_ je izjavil:

Smreka je zato tako razširjena, ker se dosega višje cene napram boru in tudi jelki. Javor je aktualen za dražbo v SG, potem se pa tudi konča povpraševanje. Podobno je z jesenom. Bukev je pa namenjena bolj kot ne samo za drva. Ni povpraševanja po listavcih. Poleg tega se je v času juge forsiralo zasajevanje smreke, pogosto tudi na manj primerna mesta.

Listavci so kot surovina za pohištvo dovolj iskani, sam tako pohištvo je jasno precej dražje.

Se spomnim primera, ko so naši kmetje prodali bukove hlode v Italijo za drva, tam pa so jih razžagali in naredili obešalnika za srajce. Ter prodali za 5x višjo ceno...

Slovenski kmet je žal preslabo izobražen, da bi znal dobro prodati surovino, država je pa uspešno uničila celo lesno industrijo. Tako kot gradbeno...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

fikus_ ::

Sedaj mi pa napiši, približni kolikšen % ljudi si lahko privošči masivno pohištvo (natur les in ne iverice)?! Pa še to, kdo odkupuje npr. bukove hlode? Imam nekaj tega lesa za prodat in že nekaj let ponujam okrog, podobno je z jesenom in javorjem, črno jelšo. Za topol pravijo, da še za drva ni uporaben.

Poleg tega je glavnina SLO lesarske in pohištvene industrije propadlo. Saj pravim, da imam srečo in lahko cele hlode prodam preko posrednika v AT. Za listavce pa moraš imeti večje količine 50-100 m3 in več prvovrstne hlodovine, da gre direktno v AT.

Invictus ::

Če bi bile normalne cene, potem več. In če ne bi vsakega usranega mizarja čakal pol leta ali več... Ker žaga milijon enakih dilc za Ikeo ;).
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Daniel ::

No jaz sem ravno zaključil z razvozom gnojevke za danes s 35 let starim Torpedom 75 (ni ravno najbolj udobno delo) in 11 let staro cisterno. Prepričan sem, da se ob to ne boste obregnili, si pa skorajda ne upam pomisliti kaj bo, ko mi bo čez 5,7,10...let uspelo privarčevati za nov traktor in bom tistega zapel za cisterno. To bo zgražanja. Trenutno se lahko zgražate le nad vonjavami... Vsi bi imeli nekaj bio in eko, ampak pognojeno naj pa bo z umetnimi gnojili, da ne bo par dni gnojnice v zraku... Toliko za sedaj, grem še v hlev ker je treba poskrbet še za krave...
Mimogrede, odkupna cena mleka je 33 centov, da se boste lahko še bolj zgražali zaradi bogatije...

fikus_ ::

Če se že gremo, kdo ima naj . . . , Imam traktor 60 km letnik 1979. Domnevam, da je starejši od večine forumašev.

Daniel ::

Naš najstarejši je letnik 75. 30 konjev. Še zmeraj opravi zavidljivo veliko dela na kmetiji, ga pa seveda ne moreš imeti več za oranje in predsetveno obdelavo, ker bi enostavno trajalo predolgo. Najmlajši pa je letnik 2003. Upam, da se ne bo kdo zgražal, ker je skoraj nov. In to je to. Nekje prej sem prebral, kako se nekomu vsak dan 10 tonski traktorji vozijo pod oknom. Dotični najbrž ne ve, da ima 10 tonski traktor krepko čez 200 konjev, takšne pa ima le redko kateri kmet in so večinoma v domeni kombinatov. Očitno je večina izjav kavč bojevnikov napisanih kar tako, malo na oko in dejansko kmetije še od blizu niso videli.

dice7 ::

Če se hočeš it resnega kmeta (30+ molznic) enostavno rabiš resne stroje. Ne moreš kmetije furat z nekmu zetorju 4712

fikus_ je izjavil:

Pa še to, kdo odkupuje npr. bukove hlode?

Od poletja proti jeseni praktično celotna vas

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dice7 ()

louser ::

Invictus je izjavil:

Slovenija je še vedno dežela popoldanskih kmetov.

Dopoldne v fabrki, popoldne na polju. Ker ni strojev, je delo intenzivno...

Pač posledica razparcelacije kmetijske zemlje po drugi svetovni vojni, ko je vsak bedak dobil kos zemlje. Tako je nastalo cel kup malih kmetij, ki so bile za tisti čas relativno samozadostne zaradi manjših potreb.

Danes pač ne gre več. Imaš še vedno cel kup malih parcel, celo več kot takoj po vojni zaradi dedovanja in miselnosti, zemlja je nekaj vredna. Saj je. Če veš da se bo tam zidalo.

Kmetijska zemlja in gozd sta na pol zastonj, če to znaš uporabljati. Drugače je itak strošek.

Je pa zdaj vedno več profesionalnih kmetov, ki stokajo, da ne morejo dobiti obdelovalne zemlje. Ima cel kup strojev, kupljenih s subvencijami, ampak preprosto premalo izkoriščeno.

Tiste njive, 1000m2, pa nihče noče prodati, ker je bila od dedka...

Še moj fotr ima gmajno na 2 lokacijah in eno njivo. Gmajne nihče noče, niti na pol zastonj ne, njivo bi pa vsi, ker je v OPN planirana zazidljivost.

Za 1000 kvadratov se sploh ne splača premikati 100 ali več čukov vredno napravo.

Subvencije, vsaj tiste, ki so nekaj vredne, imajo zelo ostre pogoje.

Daniel je izjavil:

No jaz sem ravno zaključil z razvozom gnojevke za danes s 35 let starim Torpedom 75 (ni ravno najbolj udobno delo) in 11 let staro cisterno. Prepričan sem, da se ob to ne boste obregnili, si pa skorajda ne upam pomisliti kaj bo, ko mi bo čez 5,7,10...let uspelo privarčevati za nov traktor in bom tistega zapel za cisterno. To bo zgražanja. Trenutno se lahko zgražate le nad vonjavami... Vsi bi imeli nekaj bio in eko, ampak pognojeno naj pa bo z umetnimi gnojili, da ne bo par dni gnojnice v zraku... Toliko za sedaj, grem še v hlev ker je treba poskrbet še za krave...
Mimogrede, odkupna cena mleka je 33 centov, da se boste lahko še bolj zgražali zaradi bogatije...

Jah, živali in hleve se splača zgolj zavarovati in požgati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: louser ()

gruntfürmich ::

Daniel je izjavil:

Trenutno se lahko zgražate le nad vonjavami... Vsi bi imeli nekaj bio in eko, ampak pognojeno naj pa bo z umetnimi gnojili, da ne bo par dni gnojnice v zraku...
v naprednih sistemih ta amoniak in metan uspešno uporabijo za kurivo, gnojijo pa s suhim in nesmrdečim ostankom.

Daniel je izjavil:

Mimogrede, odkupna cena mleka je 33 centov, da se boste lahko še bolj zgražali zaradi bogatije...
če bi slovenski pridelovalci/predelovalci hrane sami odkupili in kupili predelovalne obrate ali trgovine za prodajanje svojih izdelkov se ne bi bilo treba zgražati ob katastrofalno nizkih odkupnih cenah.
tako pa lahko jamrate samo nad svojo nesposobnostjo in mi nad našim razmetavanjem denarja...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

stara mama ::

gruntfürmich je izjavil:

v naprednih sistemih ta amoniak in metan uspešno uporabijo za kurivo, gnojijo pa s suhim in nesmrdečim ostankom.

Jap, bioplinarna Ormož.
Zdaj pa vozi drek čez pol slovenije. Pa še povprečna kmetija nima niti dosti količine za odkup.

gruntfürmich je izjavil:

če bi slovenski pridelovalci/predelovalci hrane sami odkupili in kupili predelovalne obrate ali trgovine za prodajanje svojih izdelkov se ne bi bilo treba zgražati ob katastrofalno nizkih odkupnih cenah.
tako pa lahko jamrate samo nad svojo nesposobnostjo in mi nad našim razmetavanjem denarja...

Poled redne službe (8 ur), popoldanskega dela na travniku/njivi, vzdrževanjem strojev, in še z živino (vsak večer in vsako jutro pred službo) se naj kmet še ukvarja s klavnico, mesnico in trgovino.
Res si brihtna buča ja!

imagodei ::

Daniel je izjavil:

Trenutno se lahko zgražate le nad vonjavami... Vsi bi imeli nekaj bio in eko, ampak pognojeno naj pa bo z umetnimi gnojili, da ne bo par dni gnojnice v zraku...

Ja, jaz se zgražam nad tem, pa ne zato, ker ne bi imel razumevanja, da z gnojnico zraste eko hrana, ampak zato, ker vem, da obstajajo dodatki, ki nevtralizirajo smrad in (domnevno?) niso ekološko sporni. Hkrati me smrad ne moti, če se zapeljem nekam v ruralno okolje; me pa moti, če se pripeljem na Bled, kjer se hočejo iti visoki turizem, pa iz okoliških njiv veje smrad. IMO je sicer to naloga občine, da bi kmete sama od sebe častila s tistimi dodatki za nevtralizacijo "arom". Ker je prav občini v interesu, da ne odganja bogatih Rusov in ostalih turistov, ki so prišli pogledat "gorenjski biser", ne pa vohat gnoja.

Daniel je izjavil:

Nekje prej sem prebral, kako se nekomu vsak dan 10 tonski traktorji vozijo pod oknom. Dotični najbrž ne ve, da ima 10 tonski traktor krepko čez 200 konjev, takšne pa ima le redko kateri kmet in so večinoma v domeni kombinatov. Očitno je večina izjav kavč bojevnikov napisanih kar tako, malo na oko in dejansko kmetije še od blizu niso videli.

Bom poslikal ob priliki, če se bom le spomnil.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Daniel ::

@gruntfurmich: In kaj se zgodi s tekočim delom? Izpuhti v zrak? Si morda seznanjen s cenami takšnih naprav? Za 98% slovenskih kmetij je zadeva finančno nedosegljiva. Da pa bi se sedaj še dodatno zadolževali, ker nekomu smrdi pa ni ravno verjetno. Dodatno dejstvo je še, da je ogromno terjatev iz slovenskih bioplinarn, ki se jih lotili moderni slovenski podjetniki kratkomalo končalo na slabi banki. Edina smiselna investicija bi bile cevi za odlaganje gnojevke na zemljo ali celo v zemljo. Ampak to je spet ranga najmanj 20k EUR in si tega kmetije pod 25 ha enostavno ne morejo privoščiti.

@imagodei Dodatki za nevtralizacijo vonja gnojevke so kar konkretno dragi. Tudi sam sem že razmišljal o tem, pa mi trenutno finančno ne znese. Sicer ni samo za vonj ampak jo naredi tudi bolj homogeno in se lažje meša. Sicer pa, če tebe na deželi ne moti pa je nekdo prej napisal, kako mu celo leto smrdi... Kar sicer ni verjetno razen če ima okoli sebe 200 malih kmetov in vsak vozi drug dan, ker večji vozijo za setev, kar se takoj predela ali pa če je napovedan dež, da jo spravi v zemljo. Ker gnojevka polita po travi, ki je ne izpere dež nima nekega smisla, ker potem tiste trave niti živina noče jesti.

imagodei ::

Daniel je izjavil:

nekdo prej napisal, kako mu celo leto smrdi...

Če mu smrdi celo leto, zna bit to neprimerno skladiščena silaža.
- Hoc est qui sumus -

gruntfürmich ::

Daniel je izjavil:

@gruntfurmich: In kaj se zgodi s tekočim delom? Izpuhti v zrak? Si morda seznanjen s cenami takšnih naprav? Za 98% slovenskih kmetij je zadeva finančno nedosegljiva. Da pa bi se sedaj še dodatno zadolževali, ker nekomu smrdi pa ni ravno verjetno. Dodatno dejstvo je še, da je ogromno terjatev iz slovenskih bioplinarn, ki se jih lotili moderni slovenski podjetniki kratkomalo končalo na slabi banki. Edina smiselna investicija bi bile cevi za odlaganje gnojevke na zemljo ali celo v zemljo. Ampak to je spet ranga najmanj 20k EUR in si tega kmetije pod 25 ha enostavno ne morejo privoščiti.

@imagodei Dodatki za nevtralizacijo vonja gnojevke so kar konkretno dragi. Tudi sam sem že razmišljal o tem, pa mi trenutno finančno ne znese. Sicer ni samo za vonj ampak jo naredi tudi bolj homogeno in se lažje meša. Sicer pa, če tebe na deželi ne moti pa je nekdo prej napisal, kako mu celo leto smrdi... Kar sicer ni verjetno razen če ima okoli sebe 200 malih kmetov in vsak vozi drug dan, ker večji vozijo za setev, kar se takoj predela ali pa če je napovedan dež, da jo spravi v zemljo. Ker gnojevka polita po travi, ki je ne izpere dež nima nekega smisla, ker potem tiste trave niti živina noče jesti.

tekoči del se izloči ali z usedanjem ali s kakšnim ciklonom. in jasno je da se takšne zadeve ne počnejo v lastni režiji pač pa v zadrugi kjer je združenih več kmetij in se določeni zaposleni s tem profesionalno ukvarjajo, kmetje pa so solastniki tega vsega. prav tako solastniki trgovin kamor lifrajo svojo robo takoj do končnih kupcev brez brezveznih posrednikov, oz bi v tem primeru posredniki bili kar sami.
čisto vse se da narediti in stroške zdesetkati ter dobiček povečkratniti, ampak seveda točno tako kot opisuje zadeve 'stara mama', nam slovencem ni jasno kaj pomeni združevanje, skupno delovanje, kolektiv, porazporeditev dela...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Daniel ::

O tem, da bi bili kmetje lastniki svoje predelovalne industrije pa je škoda izgubljati besede. Kmetje so v preteklosti postavili marsikaj, nato pa je prišlo moderno zadružništvo in je večino teh investicij prodalo, da je vzdrževalo svoj obstoj in zaposlene. Slovensko zadružništvo je praktično država v malem. Na lastnem primeru ti lahko povem, da sem bil v preteklosti iz strani lokalne zadruge deležen groženj, da bomo lahko kmetijo prodali, če bomo želeli preiti na drugo zadrugo, ki je nudila boljše odkupne cene, pa tudi zaposlenih so imeli minimalno potrebno. In ker so kmetije tam kjer pač so, si večinoma vezan na eno zadrugo, če si večji (vsaj nad 20 ha) imaš morda dostop do dveh, ker so ostale predaleč.
No in ta lokalna zadruga je prodala vse svoje premoženje, med drugim so imeli tudi počitniški dom na morju in vinsko klet. Zaposlene so držali tako dolgo, dokler niso za plače zapravili praktično vsega premoženja, kmetom so ostali dolžni za 1 leto grozdja (ker jim ga klet ni želela plačati) in na koncu zadrugo poslali v stečaj. Klet, ki je bila prodana, pa je letos 3/4 kooperantom odpovedla pogodbe o odkupu.
Teh zgodb bi lahko našteval še kar nekaj ampak nima smisla. Zadružna zveza pa je tudi namesto, da bi kupila mlekarno raje kupila Kmečki glas, da ne bi kdo slabo pisal o njih (proti lastnikom se pač ne piše kajne). Tam sedaj ne moreš prebrati praktično nobene graje obstoječega sistema in tako se vzdržuje enako stanje. Sedaj so zapravili še banko, kdo ve kaj bo naslednje. Kmetje pa enostavno nimamo ne časa in ne volje, da bi se ukvarjali s to zavoženo politiko, zato nekaj tistih lojalnih vodstvu (večinoma predsedniki zadrug) že leta vzdržuje enako stanje. Kmetijstvo pa tone in propada.

Daniel ::

Mi imamo še posebno srečo, da imamo v bližini kombinat, kjer 5 ali 6 zaposlenih obdela 800 ha državne zemlje, letno poberejo čez milijon eur subvencij in vsako leto kupijo kakšen traktor ali stroj. Kmetje se pa kregajo okrog tiste redke zemlje, ki je še na voljo za kupiti (za najem je je malo) in še ta je od 2 do 2,5 eur za kvadratni meter. In če si greš delat izračuna koliko npr. na hektarju pridelaš in ko odračunaš vse stroške, brez, da bi si računal lastno delo na koncu ugotoviš, da boš rabil približno 40 let, preden ti bo ta hektar zemlje začel vračati dobiček. Ker bom takrat zelo verjetno že pod rušo nekako ne vidim smisla v kupovanju zemlje (na periferiji ne tržimo gradbenih parcel kot okrog mest). In ker zemlje za najem od države ni pač čakamo, da stari ljudje opuščajo kmetovanje in počasi večamo kmetijo z najemi. Ampak to je res dolgotrajen in počasen postopek. Morda hektar ali dva na 10 let. Tudi prej omenjena klet je vzela državne vinograde v najem, z eu sredstvi za obnovo obnovila večino vinogradov, kmete pa praktično vrgla na cesto. In ker so omejitve velikosti za obnovo vinogradov z eu sredstvi postavljene na 0,80 ha je večina majhnih kmetij iz tega izpadla, nimajo persprektive in tudi to se bo zaraslo kot so se haloze.

Daniel ::

Mi je pa zanimivo, vsi se vedo obregniti ob subvencije, nihče se ne obregne ob npr. socialno pomoč, pa povprečna slovenska kmetija (ki je velikosti 6ha) dobi manj subvencij kot dobi 1 oseba socialne pomoči. Pa imaš pri kmetiji za to urejeno in obdelano krajino, pri delovno sposobnem človeku na socialni pa povečan promet v kavarni. Ne rečem za tiste, ki res ne morejo ampak vsaj 50% jih je, ki bi lahko delali pa nočejo.

Dejansko se mi je pred leti eden celo hvalil s tem, da gre malo v službo, potem pa malo na borzo in vleče dodatek, potem pa spet malo v službo in pač tako živi, da se ne bo pretegnil v življenju.


Jaz pa vsak dan od jutra do večera, v nedeljo malo manj, pa še se najde zmeraj več brihtnih buč, ki mi solijo pamet o gnojenju, smradu, subvencijah, ptičkih, vsako leto drugačna zakonodaja, itd. itd. itd... Zadnje cvetke ki sem jih prebral v medijih naj bi bili celo predlogi, da se prepove umetno osemenjevanje živali. Predvidevam, da bojo poslej predlagatelji take bedarije hodili naokrog po kmetijah in skakali na krave.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Davek na kmetijske nepremičnine in kmečke subvencije (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Loža
33744768 (38082) Invictus
»

Nesmiselna regulacija (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
536947 (6039) Daniel
»

Obupna slovenska demografija (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17718892 (15131) Invictus

Več podobnih tem