Konstante vesolja

Kaj mislim jest?

Skeptičen sem do 10^500 "paralelnih vesolij". Oziroma bi kar vsem skupaj rekel Vesolje.

So "konstante" lokalno spremenljive?

Lahko da ja, lahko da ne.

Hudič, če vem!

No,ja...glede te množice paralelnih vesolij..

Odvisno kako definiraš vesolje. Če predpostaviš da zajema "vse kar je", torej ves prostor-čas, dodatne dimenzije.."weird stuff".., potem se ta paralelena vesolja prevedejo na različne predele le-tega. Morda so ločena v smislu prostor-časa, tako da v klasičnem smislu potovanja ne moremo do njih, nekako "lebdijo" v večdimenzionalnem vesolju...vsaj tako si predstavljam.

Mi je pa všeč ta ideja o mnogih "predelih vesolja", kjer veljajo različni fizikalni zakoni, ker nekako zrcali evolucijski princip na kozmološki skali. Nekatera omogočajo razvoj inteligentnega življenja, druga pač ne...Tako IMHO tudi odpade tista zadrega, kako smo nekaj zelo posebnega, ker so naše konstante "nastavljene" ravno tako, da omogočajo pogoje za inteligenco...

Mislim, da je tudi Lee Smolin nekaj delal na povezavi evolucije in kozmologije. Postavil je teorijo, da se najbolj "namnožijo" taka vesolja, ki omogočajo nastanek črnih lukenj - te naj bi bile namreč "seme" za "nova vesolja"...

Za Lindeja še nisem slišal; zdi se pa , da ju (s Smolinom) vsaj pri tem delu "kozmološke evolucije", ki si ga omenil, razlikuje le definicija vesolja. Če imamo množico vesolij je potem mal sitno, ker moram definirati, kaj naj bi bila tista nadmnožica, ki jih vsebuje (ena beseda več - po nepotrebnem). Tako da je tudi meni veliko bolj všeč Smolin. Tisto prej, ko sm omenil različna vesolja, je bilo mišljeno s temi "mehurčki", le da sm mal nerodno povedal. Hm...ali pa narobe razumel.

V različnih "mehurčkih" velja različna fizika (no, ne nujno, v kakih dveh lahko tudi "zevoluira enako"), right?

Ok, še ena iz glave glede konstant (spet bo bolj približna).

Pred časom so meli fiziki, no, bolj matematiki pomoje, idejo, da naj bi bilo možno vse naravne konstante na nek način izpeljati iz dobro znanih matematičnih. Torej, Pi, e pa morda še kaka, so tiste temeljne, nespremenljive konstante, alfa in omega, ki delajo naše vesolje tako, kot je. Iskanje neke pametne izpeljave se je, kolikor mi je znano, izkazalo za neuspešno.

IMHO pa je ideja tako ali tako zgrešena. Ne vidim namreč neke relacije med neskončnodecimalnimi matematičnimi konstrukti in temeljnimi fizikalnimi značlnostmi vesolja. IMO je so hoteli malo po platonsko idealizirati fizikalne konstante,..kot da izvirajo iz nekega drugega sveta. Je pa vseeno zanimiva.

> ..z nekoliko drugačnimi konstantami pa morda pade termodinamika

Saj te konstante tudi določajo termodinamiko.

Hm, al pa ne...termodinamika bolj operira z nekimi konstantami. In če bi bile drugačne, enačbe ne špilajo več?! Če sm prav zastopil. Samo, kaj to pomeni? Da te konstante nadomestimo s konstantno logiko, ki špila v vesolju, tej pa se morajo te prilegati. hm..

Naj le nekaj pripomnem:

> Vsaka ima doloceno vrednost, ki pa so na prvi pogled podobne nekim random stevilkam. Fora je pa ta, da ce bi bile te konstante le malo drugacne, nase vesolje ne bi bilo tako kot je. Zakoni vesolja bi bili popolnoma drugacni.

To je nesmiselno vprašanje. Če bi bile konstante drugačne in se nebi moglo razviti razumno življenje enostavno nebi bilo nikogar, ki bi se o konstantah spraševal in jih meril. Zakaj so konstante takšne, kot so in da omogočajo življenje in bla bla bla? Odgovor: ZATO, ker pač so take kot so.

Dragi moj Noir. Jaz ne pišem tukaj postov zato, da bi bili všeč tebi. Mi je zelo žal.

Je pa zadeva, ki sem jo jaz napisal, sprejeta v znanstvenih krogih in se imenuje "antropični princip" oziroma "anthropic principle". Tvoje vprašanje sicer ni paradox, je pa nesmisel. Beri malo znanstveno literaturo..... izobražuj se..... pa ne samo o tistem, ki ti je všeč.


Če pa želiš razpravljat o bogu pa daj. Koneckoncev si ga sam prvi omenil.

Antropski princip ... "drugače ne more biti, saj nas sicer ne bi bilo", je lahko varljiv. Vprašanje je samo kdaj, v kakšnih razmerah, se slejkoprej vzpostavi toliko kompliciran computing, da se takole sprašuje.

IMO v marsikakšnih. Ne da je zdaj ta trenutek inteligentno življenje vsepovsod po Galaksiji, pač pa da skoraj nikjer ni nemogoče. Le ni ga še povečini krajev. Ne avtohtonega, ne od sem (drugod) tja prišlega.

Bi lahko bila inteligenca in zavest, četudi ne bi bilo nikoli vodikovih atomov?

Po moje, so bili vodikovi atomi kar nujnost, zato je to vprašanje brezpredmetno. Kako in zakaj je (primordialni) vodik nujnost sicer ne vem, ampak se mi to zdi zelo verjetno.

To, da "kar zdaj je, je bila prej nujnost" - se mi torej zdi dokaj varna trditev.

link.

V bistvu pa če sprejmeš veljavnost antropskega principa to za seboj potegne plaz novih posledic in nadaljnjih sklepov (tudi teoloških).

Ali pa ga boš sprejel ali ne pa prepuščam tebi. Odloči se sam. Med drugim ga je BTW sprejel tudi Hawkings.

IMO pa bi verjetno drugačne konstante vesolja za seboj (skoraj vedno) potegnile nek computing. Če bi le omogočale dovolj enot (atomov npr.) in energije (oz. njenega pretoka) in če bi ta energija interaktirala z enotami. Ali pa bi ta computing za sabo potegnil zavest v stilu človeške, pa je drugo vprašanje (no, za nekatere je tudi ta odgovor kristalno jasen, meni osebno ni).

Edina potrebna in zadostna lastnost vesolja je ekvivalentnost turingovem stroju.
To sicer v ničemer ne zagotavlja kakšnih pogojev za nastanek življenja, vendar zadostuje za poljubno fiziko, ki naj velja v vesolju. Pri tem ni nikakršne potrebe, da bi se omejili na 4 prostorske dimenzije - lahko jih imamo 3,5,10 - saj tudi prostora ne potrebujemo (na osnovi fizike obstaja primerna preslikava v prostor - kaj je "resnična" osnova za vesolje je čisto nepomembno - vsi matematični modeli, ki bi zadoščali fiziki, so ekvivalentni - vsi so resnični.)
Dodatna zahteva za nastanek življenja bi najbrž bila, da mora fizika omogočati evoluciji ekvivalenten proces (optimizacijski postopek).
Glede konstant pa tako - saj ne obstajajo kot neke fiksne vrednosti, neodvisne od česarkoli. Bolje jih je dojemati kot fiksna(?) razmerja med fizikalnimi količinami. Zaenkrat smo pri opazovanju teh razmerij dokaj omejeni - tako po času, kot tudi po prostoru - in nimamo še veliko empiričnih dokazov, da so razmerja homogena po celotnen prostoru-času (najbrž niso).

... Pa še to - antropični princip je bull. Ne razlaga ničesar, ne napoveduje ničesar, ne tvega ničesar.
"Vesolje je tako, kot je, ker so take lastnosti, kot jih ima, najboljše (celo edino primerno) za življenje kot ga poznamo." - Ali še kdo sliši, da je to kot neko govorjenje s prižnice (le da se dela, da je znanstveno).
Ja kakšno pa naj bo? Ali naj bo neprimerno, ali pa najslabše za življenje, kot ga poznamo? Tukaj je nekdo zamenjal vzrok in posledico. Mi so se razvili kot neka primerna oblika življenja v vesolju, kot ga lokalno(!) poznamo. Ne pa obratno.
Ta princip je prijatelj antropocentričnega principa in pa geocentričnega principa. Tovrstno blebetanje prepuščam branjevkam.

Da pa ne bom izpadel, kot da sem si vse izmislil sam - pravzaprav je to že čisto lepo napisano na wiki linku, ki ga je dal gzibret:

The weak version has been criticized as an argument by lack of imagination for assuming no other forms of life are possible (see also carbon chauvinism). Furthermore, the range of constants allowing evolution of carbon-based life may be much less restricted than proposed (Stenger, "Timeless Reality"). The strong version is also criticized as being neither testable nor falsifiable, and unnecessary. The final version is discussed in more detail under final anthropic principle; Barrow and Tipler state that, although it is a physical statement, it is nevertheless "closely connected with moral values".

Bla bla bla...

Vsekakor nezdrav način razmišljanja!

Ko se znanost dotika mej vedenja se neizogibno dotika filozofije in preko tega tudi vere, kršačnstva - vprašanja eksistence, boga. In sploh ne razumem, zakaj bi blo to slabo v kakršnemkoli pogledu. Zananost je dopolnitev vere in ne tekmica - ker ne živimo več v Galilejevem času.

Eschelon
The anthropic principle in its most basic form states that any valid theory of the universe must be consistent with our existence as carbon-based human beings at this particular time and place in the universe. In other words, "If something must be true for us, as humans, to exist; then it is true simply because we exist."
Nism šou u globine predelovat antropičnega principa, ampak sam vidm v njem neki druzga kot resignirano udajanje poceni egocentričnim idejam o človeku - središču vsega. Poleg vse znanosti bo vedno obstajalo vprašanje ZAKAJ so vse stvari takšne kot so. In ker človek niti o samem sebi potencialno ne ve relativno nič od tega kar je možno vedeti (?), kaj šele o vesolju, ki se zdi neskončno, zakaj ne bi mogla obstajat teza, da je vse kar obstaja izključno namen obstoju človeka? Zanikati to je ravno tako kot če bi zanikal verjetnost, da obstaja neskončnost vedenja.

Nikakor pa se ne strinjam z udajo "ZATO, ker pač so take kot so.". Če bi tko razmišljali, ne bi vedeli za konstante! Ljudje imamo prekletstvo po neskončni želji in dolžnosti(?) vedeti več.


Bolje jih je dojemati kot fiksna(?) razmerja med fizikalnimi količinami.
To mi je všeč.

Ena fajna knjiga na to temo (morda celo za na morje...)

AVTOR................... : Gamow, George - avtor
NASLOV.................. : Nenavadne dogodivščine Mr. Tompkinsa
IMPRESUM................ : Ljubljana : Življenje in tehnika, 1963
FIZIČNI OPIS............ : 158 str. : ilustr. , 17 cm

Malo za pokušino: Mr. Tompkings in Wonderland.

Saj vse fizike zanima, zakaj so stvari takšne in ne morda drugačne, vendar se raje omejijo na tiste zato-je, ki so dokazljivi

Hmmm, to je morda držalo za časa Pitagore, pa Aristotla pa morda še mal pozneje, dans pa kar mal dvomim, v to "definicijo"

Teorija strun in nihanja open je v tem trenutku ravno toliko dokazljiva kot "Bog", pa če je to fizikom in "fizikom" povšeči ali pa ne.

Jasno, ampak Bog je nekaj kar ne gre mešati s fizikalnimi teorijami. O tem pa tudi škoda zgubljati čas in besede.

Barakuda1: Imaš kar prav glede teorije strun. Stvar je še mnogo preveč matematična in premalo omejujoča, da bi bila dobra znanstvena teorija. Ima pa kljub vsemu potencial, da bodo enkrat uspeli iz nje izvleči kako trditev, ki se jo bo dalo eksperimentalno dokazati (ali ovreči). Do takrat bodo strunarji bolj matematiki kot pa fiziki.
Znanost in dokazljivost (še bolje pa zanikljivost) sta kot rit in srajca in nimata kaj po svetu hodit ena brez druge.

...Razen, če si kak brbljavec ne zaželi drugačne definicije znanosti. Bla la la la la la.

Konstante (večinoma - razen sedaj svetlobna hitrost) niso aksiomatične. Zakaj? Ker so merljive (dokazljive).

Res? Tudi zlati rez, pi, e ipd?

Ja drejc, fi, pi, e niso aksiomi.

ma nemoj

Vendar sledijo iz aksiomov.

true

To pa. Saj ravno v tem je čar postavljanja sistema aksiomov - vsebovati mora vse potrebne, vendar samo te.

Pol so pa čebele res pametna bitja. Mnogo pametnejša od večine ljudi.

Informacija je obratno sorazmerna z verjetnostjo dogodka.
Sedaj se lahko vprašamo, koliko informacije nosi dogodek, kjer povsem poljubno izbiramo merske enote - neskončno. Izberemo si natanko en nabor definicij, ki nam določajo osnovne merske enote izmed neskončno možnih.
Pa je ta pogled pravilen?
Pravzaprav opisujemo dogodek preden sploh lahko opišemo prvi dogodek! Opisujemo dogodek, pri katerem izbiramo abecedo sporočila. Abecedo lahko izberemo na neskončno načinov, vendar nam abeceda ne pove ničesar o vsebini sporočila - le o njegovi predstavitvi.

drejc: flame over.

> Informacija je obratno sorazmerna z verjetnostjo dogodka.


Kaj? Informacija je obratno sorazmerna? A govorimo o količini informacij, kakovosti informacije?? Sploh ne razumem kaj si s tem hotel povedati.