» »

Brazilija je za Linux

Brazilija je za Linux

Slashdot - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je znašel še pred enim problemom. V njegovi državi, kjer ima le 10% od 170 milijonov državljanov računalnik, porabijo vladne agencije za Microsoftovo programsko opremo priblibližno 30 milijonov dolarjev letno. To so ogromne količine denarja za državo, ki se ubada z revščino in kjer se vse preveč ljudi komaj preživlja. Tako nameravajo povečati količino odprtokodnih rešitev in s tem prihraniti denar, ki ga bodo lahko porabili za "hranjenje" ljudi.

Vodilni zagovorniki te poteze poudarjajo, da uporaba odprtokodnih rešitev ne bo obvezna ampak le priporočljiva. Microsoftov predstavnik je že označil to potezo kot: "... oddaljitev od svobode in svobodne izbire ..." ter trdi, da so odprtokodne rešitve dražje od njihovih. 68 kiberkafejev, ki ponujajo internetni dostop tistim, ki si ne morejo privoščiti računalnika, pa se ne strinja s tem in neovirano širi računalniško znanje podprto z odprto kodo, prav tako kakor nekateri njihovi vladni kabineti.

11 komentarjev

alien-w ::

Naj vam pokažem dve zelo zanimivi sliki iz konteksta. Prva slika prikazuje električno napeljavo v centru mesta Buenos Aires (pred začetkom favel)
, druga slika pa prikazuje tipično ulico manjšega mesta v argentini - vsepovsod imajo kafiče s povezavo v svet in precej ljudi tam za težko prisluženi denar deska po internetu, ki niti ni tako poceni.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Matty ::

alien-w... taka elektricna napeljava je v Braziliji prej obicaj kot pa izjema :) In to ne v favelah, ampak v OK soseskah... Sicer so te juzno-americani itak stalno sokirajo, kako "varne" so njihove elektricne napeljave... (npr. elektricni grelec za vodo v tus kabini...)

Glede novice pa... a niso ze v SLO tudi kao strokovno ugotovili, da bi jih ta odprta koda kao prevec stala v drzavni upravi in so ostali na Micro$oftu? kao glavni razlog naj bi bilo premalo stevilo "predragih" strokovnjakov, da bi imeli koncni uporabniki prevelike problema, ...

CCfly ::

Glede novice pa... a niso ze v SLO tudi kao strokovno ugotovili, da bi jih ta odprta koda kao prevec stala v drzavni upravi in so ostali na Micro$oftu? kao glavni razlog naj bi bilo premalo stevilo "predragih" strokovnjakov, da bi imeli koncni uporabniki prevelike problema, ...




Sej mislim da si si sam odgovoril. Celotno poročilo je zvenelo kot da imajo same nesposobne administratorje.

Drugače pa kot zanimivost, ko so z Windowsi NT zamenjali Unix sisteme so ugotovili, da morajo kar naenkrat imeti enkrat več računalnikov in administratorjev za enako opravilo. Verjetno malo pretiravajo ampak resnica ni daleč. Še posebno če se večina problemov rešuje s ponovnimi namestitvami.

Nikita H ::

danes bo v studiu ob sedemnajstih na radio slo1
razprava o odprti kodi

BigWhale ::

> Glede novice pa... a niso ze v SLO tudi kao strokovno ugotovili, da bi jih ta odprta koda kao prevec stala v
> drzavni upravi in so ostali na Micro$oftu? kao glavni razlog naj bi bilo premalo stevilo "predragih"
> strokovnjakov, da bi imeli koncni uporabniki prevelike problema, ...

Ne, glavni razlog so 'nepredvideni stroski' ki so v primeru uporabe OpenOfficeOrg namesto MS Office zrastli za 50% vrednosti projekta.

Kljub temu, bi nasa vlada se vedno dala okorg 2.5mrd SIT za licence za prve tri leta. Naslednje tri leta, pa niso upostevana.

... Tako da... tista strokovna raziskava je bila sicer strokovna ampak prevec povrsna... :)

BSD-jas ::

Najprej slovnična napaka:

..., ki si ne morejo privoščitI računalnika, (manjkajoča vejica!) se ne strinjajo...


Pa še komentar. Predlagam spremembo ustave, ki bo po preteku mandata v Braziliji omogočila Luli, da kandidra še pri nas. Tudi Drnovšek bi takrat že moral uživati privilegije bivšega predsednika...

alien-w ::

suljo: sem popravil, hvala

ali3n ::

Danes bo v "Studio ob 17h" - radio Slo, 1. program... debata na temo "prosta koda v Slo"

----
Vedno več podjetij, lokalnih skupnosti ali javnih uprav po svetu se odloča za uvajanje programov, ki temeljijo na odprti kodi. S tem naj bi dolgoročno prihranili kupe denarja za plačevanje dragih programskih licenc. Z dokumentom – Politika vlade pri razvijanju, uvajanju in porabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi, je vlada končno sprejela tudi nekakšno alternativo Microsoftu. Voditelj Robert Škrjanc.
-----
http://www.rtvslo.si/radioprvi/
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

Mate ::

Mene so poleg Microsofta zbodla tale izjava: "... oddaljitev od svobode in svobodne izbire ..." Kako naj ljudje prosto izbirajo med programsko opremo, ce to posledicno pomeni izbiranje med odprtokodnimi sistemi IN hrano na eni strani, na drugi pa SAMO Microsoftovo programsko opremo. Sicer s tem malo pretiravam, samo ce je tukaj kdo, ki v tem primeru onemogoca prosto izbiro, je to samo in le microsoft, ker se brez hrane pac ne da ziveti in ostane samo odprtokodna resitev.

Ashrack ::

Moje mnenje glede tega je da bi morali tudi v SLO kaj takega izvest. Lih 2uri nazaj sva se s prfoksam za INFO pugovorjala kok bi blo velik bols d bi sola nabavla 30linuxov+OPEN OFFICE namesto 30 WInXP PRO + 30 OFFICE XP!
Ampak na zalost je pac tak sistem. na soli pa srkor nuben se za LINUXA ni slisu
....

bam88 ::

Ashrack ti pa tudi nisi prov profesionalc glede linux sistemov. Ker pises pogosto napako windows userjev. LINUX nima mnozine! Se pravi to "niso" linuxi in linuxov.
Hohohoahao


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
20019115 (16009) hruske
»

Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
38829928 (21624) Matevžk
»

Hrvaška sprejela odprtokodno direktivo

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
495630 (3378) Stepni Volk
»

Brazilija: Prisegamo zvestobo Pingvinu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
626470 (6445) pikachu004

Več podobnih tem