Forum » Problemi človeštva » predlog dinamične patentne zakonodaje
predlog dinamične patentne zakonodaje
drejc ::
To je v osnovi brezvezna trditev. Pokaži mi brezvezen patent in argumentiraj. Če tega nisi sposoben, je brezveze, da postavljaš takšne trditve.
Enkrat sm spremlu eno produkcijo o mapiranju genoma, in kako sedaj ko je zmapiran, te firme (bil je to namreč tudi komercialen ne samo altruističen podvig) vlagajo dnevno patente za uporabo genomov čist tko, z nekimi sci-fi scenariji uporabe le-teh. To jest smatram pod metke, saj uporabe niso niti empirično dokazane niti niso trenutno na voljo. IMO
BigWhale ::
> To je v osnovi brezvezna trditev. Pokaži mi brezvezen patent in
> argumentiraj. Če tega nisi sposoben, je brezveze, da postavljaš
> takšne trditve.
Patent...
Ne, res ne. Imas prav. Brezveznih patentov ni!
Se ti zdi, da bi kaj takega resno moral nekdo zagovarjat?
> argumentiraj. Če tega nisi sposoben, je brezveze, da postavljaš
> takšne trditve.
Patent...
Ne, res ne. Imas prav. Brezveznih patentov ni!
Se ti zdi, da bi kaj takega resno moral nekdo zagovarjat?
Brane2 ::
BigWhale:
Postransko guncanje na otroški gugalnici pa že ne more biti trapast patent.
Saj vidiš, da ima prijavitelja, prior art in patent claim.
Poleg tega, če gre za trapast patent, zakaj se nisi tega prej sam spomnu ?
PS: Ravno tole je bila ena od stvari, ki sem jo hotel postat, pa se mi ni zdelo vredno iskat.
Zakaj ? Zato, ker sedaj najbrž sledi kak odgovor, ki ti bo naložil še brdo iskanja ali pa bo kako drugače totalka zgrešil point- da je prišlo tole skozi patentni urad.
In ja, avtor tega patenta je IIRC postal komičen članek na to temo na slashdot, wired, pa še kam najbrž...
Postransko guncanje na otroški gugalnici pa že ne more biti trapast patent.
Saj vidiš, da ima prijavitelja, prior art in patent claim.
Poleg tega, če gre za trapast patent, zakaj se nisi tega prej sam spomnu ?
PS: Ravno tole je bila ena od stvari, ki sem jo hotel postat, pa se mi ni zdelo vredno iskat.
Zakaj ? Zato, ker sedaj najbrž sledi kak odgovor, ki ti bo naložil še brdo iskanja ali pa bo kako drugače totalka zgrešil point- da je prišlo tole skozi patentni urad.
In ja, avtor tega patenta je IIRC postal komičen članek na to temo na slashdot, wired, pa še kam najbrž...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
Sem pa jih jaz v parih minutah nabral nekaj.
Celi websitei so posvečeni temu.
Evo nekaj primerov
1. http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week50/OG/html/1289-2/US06830417-20041214.html
Tip je skombiniral prikolico za proevoz avtomobilov, tovornjak in avtodom. Splača se prebrati ali vsaj preleteti polni tekst.
2. Stroj za razmišljanje (tale je še boljši)
http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO1&Sect2=HITOFF&...
Tudi tu se splača pogledati celoten tekst. Thomas, pozen si.
Teli so svoj AI že patentirali ...
3. Teleskopska palica z različnimi nastavki za praskanje po hrbtu:
http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week50/OG/html/1289-2/US06830552-20041214.html
4. Prenos podatkov skozi človeško telo
http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week31/OG/html/1285-1/US06771161-20040803.html
Po daljšem branju ogromnih klobas izveš, da sicer to krije prejšnji patent, tale pa patentira pomembno izboljšavo. Pri prejšnjem si imel na koži pritrjen miniaturni generatorček in če si se doatknil posebnega senzorja, je ta to zaznal. Ta sistem uporablja generator v obe smeri. Napravica na tebi tako ne odaja stalno ampak sprejema (in zaradi tega kao špara štrom).
Ko pa se dotakneš posebnega senzorja, ta zazna dotik, nato vklopi svoj oddajnik, ki zbudi oddajnik v tvoji napravici, ta pa pošlje povratni signal sondi, katere si se dotaknil.
MIslim, karneki. Poleg tega, kako lahko patentirajo prenos električnega signala po človeškem telesu ? Saj tega prenašajo živci ! Tudi če na to pozabimo, obstaja naprava, ki počne ravno to že desetletja ali več! Navaden šraufciger z brlivko- faznbrifer !
Tole je samo nekaj iz arhivov (samo tekočega tedna !) na:
http://www.patentlysilly.com/
-------------
samo en link, ki je raztegnil forum, sem skrajsal - P.
Celi websitei so posvečeni temu.
Evo nekaj primerov
1. http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week50/OG/html/1289-2/US06830417-20041214.html
Tip je skombiniral prikolico za proevoz avtomobilov, tovornjak in avtodom. Splača se prebrati ali vsaj preleteti polni tekst.
2. Stroj za razmišljanje (tale je še boljši)
http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO1&Sect2=HITOFF&...
Tudi tu se splača pogledati celoten tekst. Thomas, pozen si.
Teli so svoj AI že patentirali ...
3. Teleskopska palica z različnimi nastavki za praskanje po hrbtu:
http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week50/OG/html/1289-2/US06830552-20041214.html
4. Prenos podatkov skozi človeško telo
http://www.uspto.gov/web/patents/patog/week31/OG/html/1285-1/US06771161-20040803.html
Po daljšem branju ogromnih klobas izveš, da sicer to krije prejšnji patent, tale pa patentira pomembno izboljšavo. Pri prejšnjem si imel na koži pritrjen miniaturni generatorček in če si se doatknil posebnega senzorja, je ta to zaznal. Ta sistem uporablja generator v obe smeri. Napravica na tebi tako ne odaja stalno ampak sprejema (in zaradi tega kao špara štrom).
Ko pa se dotakneš posebnega senzorja, ta zazna dotik, nato vklopi svoj oddajnik, ki zbudi oddajnik v tvoji napravici, ta pa pošlje povratni signal sondi, katere si se dotaknil.
MIslim, karneki. Poleg tega, kako lahko patentirajo prenos električnega signala po človeškem telesu ? Saj tega prenašajo živci ! Tudi če na to pozabimo, obstaja naprava, ki počne ravno to že desetletja ali več! Navaden šraufciger z brlivko- faznbrifer !
Tole je samo nekaj iz arhivov (samo tekočega tedna !) na:
http://www.patentlysilly.com/
-------------
samo en link, ki je raztegnil forum, sem skrajsal - P.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Predator ()
Maria ::
Brane2
> Očitno pa to ne velja vsepovsod. Recimo algoritem za kompresijo slike v GIF datotekah je patentiran (mislim, da gre za LZW) . Frka okrog tega je bila razlog za nastanek PNG formata. Enako je z določenimi postopki, ki so ključni za MP3. Zato je nastal odprtokodni format Ogg Vorbis.
Prosim, če arguemntirano dokažeš. Ne bo škodilo za splošno razširjanje znanja.
> Poleg tega, cel ta thread pokriva predlog urejanja SW patentov, če se ne motim, torej je očitno, da bi v tej projicirani bodočnosti bilo patentiranje algoritmov možno- saj vsako programje je nek algoritem- matematični opis.
Na podlagi česa je očitno, če je dogovor, da se algoritmov ne more patentirati.
Ta tema pokriva vso področje patentov.
> In kaj, če prijavitelj LAŽE ? Kako ločiti laž od nepopolne prijave ?
Če laže ali če ima nepopolno prijavo (torej ne napiše vsega, kar želi zaščititi), je to njegov problem. Tega patent ne pokriva ali če laže - je to jasno v procesu podeljevanja patenta, ob observacijah, nulifikacijah, ko pride izdelek na trg ali ob sodnem sporu.
> Še enkrat. Vprašanje:
-priozvajalec XX izdeluje "patentne metke"- poceni debilne potrošne patente, namenjene predvsem napadom na manjšo konkurenco in konkurenco brez ustreznega protiorožja.
-na njegovem "radarju" se prikaže manjše podjetje, ki izdeluje zelo zanimive stvari.
- z skupine patetnih metkov izbere nekaj najbolj primernih.
- Izkaže se, da teh še ni aktiviral, jih pa (recimo zaradi tehnične napake evidenčnega sistema ali česa drugega) uporablja tudi sam. Koneckoncev, če siplje ven butaste patente, na katere naj bi se ujela konkurenca je verjetno pričakovati, da bo na lastno mino padel tudi sam. To lahko spozna že pred začetkom napada, po začetku ali pa mu to sploh ne kapne. To je dani primer nebistveno. Bistveno je le, da te patente krši tudi sam.
- Se pravi, pride v situacijo, ko bi zaradi tega ti patentni naboji bili neveljavni, saj jih je pred aktivacijo uporabljal tudi sam.
-odloči se, da bo o tem molčal in vseeno napade tarčo s temi patenti.
Kakšne možnosti ima napadeni za pravično sodbo in kakšne možnosti dokazovanja ničnosti patentov ?
Ja, lahko se spusti v boje in zahteva analizo kode napadalca a to stane, napadalec bistveno večji, vdelani primeri pa skriti.
Tu pridemo v situacijo, kjer odloča razmerje čiste denarne moči, in to kljub temu, da smo za ta primer "oslabili" napadalca z neveljavnimi patenti- v danem primeru še slabše kot brez patentnega sistema.
To je bilo moje vprašanje( "Kaj v takem primeru ?").
Ne pa butasti primer, kjer se napadalec zaplete in ustreli v nogo pred patetnimi uradniki...
Še enkrat: ob stavku Izkaže se, da teh še ni aktiviral, jih pa (recimo zaradi tehnične napake evidenčnega sistema ali česa drugega) uporablja tudi sam. je zgodba v bistvu končana. To dokazati ni problem, ker se ob tožbi ali grožnji s tožbo mora opisati, kaj kršiš in zakaj - ob tem mora navesti od kdaj in kako dolgo patent velja, navesti, kdaj je izdelek prišel na trg in kaj v izdelku je tisto kar je bilo s patentom pokrito. Ob tem se preprosto ugotovi, da patenta ni aktiviral ali ga je na napačen način.
> Ali pa mogoče resno misliš, da ta primer ni možen, ker prijavitelj ne more lagati ali preprosto "spregledati" česa v prijavi ?
Lahko laže ali kaj preprosto spregleda, vendar je to predvsem na njegovo škodo. Iz prakse vem, da velikokrat zaradi hitrosti s katero ljudje pripravljajo patente prihaja do šlamparij, česar je konkurenca zelo vesela. Nikar ne misli, da trg ne bere patentnih prijav. Še kako in zelo podrobno.
> Da je vedno nekdo prvi, ki na*ebe ?
Lahko, če nima pravih argumentov. Če jih ima in jih pravilno predstavi, pa to pomeni ustvarjanje prave sodne prakse, kar posledično v realnosti omejuje tiste, ki želijo izrabljati patentno zakonodajo.
> Poleg tega, ne mika me reskirati denarno/zaporno kazen, da bi si z njo sistem v tem "prehodnem" obdobju namazal kolesje in končati kot v kakem okenčku statistike...
To počneš vsak dan. Tako z davčno, kot s prometno zakonodajo. In ju zaradi v celoti ne zavračaš.
> Zaradi mene tudi podpišem, da se patentnega sistema ne mislim posluževati- tako skozi prijavo lastnih patentov kot skozi priznavanja patentnih pravic drugih. A to seveda v tem sistemu ni sprejemljivo...
Je sprejemljivo, če zato prepričaš nekaj več kot polovico prebivalstva. Vendar moraš nato ponuditi boljšo rešitev za vsaj nekaj več kot polovico prebivalstva.
> Prišli smo do tega, da lahko patentni urad skozi svoje zobnike spusti karkoli brez posledic zase in da je v bistvu breme dokazovanja na tistih, ki jih tak sistem povozi.
Ni res. Prišli smo dokaza, da so bile nekatere predhodne trditve neutemeljene oz. so še vedno neutemeljene. S takšne pozicije ne moreš kritizirati obstoječega sistema. Lahko se pa seveda še vedno sprenevedaš, vendar je to tvoj problem.
Maria
> Očitno pa to ne velja vsepovsod. Recimo algoritem za kompresijo slike v GIF datotekah je patentiran (mislim, da gre za LZW) . Frka okrog tega je bila razlog za nastanek PNG formata. Enako je z določenimi postopki, ki so ključni za MP3. Zato je nastal odprtokodni format Ogg Vorbis.
Prosim, če arguemntirano dokažeš. Ne bo škodilo za splošno razširjanje znanja.
> Poleg tega, cel ta thread pokriva predlog urejanja SW patentov, če se ne motim, torej je očitno, da bi v tej projicirani bodočnosti bilo patentiranje algoritmov možno- saj vsako programje je nek algoritem- matematični opis.
Na podlagi česa je očitno, če je dogovor, da se algoritmov ne more patentirati.
Ta tema pokriva vso področje patentov.
> In kaj, če prijavitelj LAŽE ? Kako ločiti laž od nepopolne prijave ?
Če laže ali če ima nepopolno prijavo (torej ne napiše vsega, kar želi zaščititi), je to njegov problem. Tega patent ne pokriva ali če laže - je to jasno v procesu podeljevanja patenta, ob observacijah, nulifikacijah, ko pride izdelek na trg ali ob sodnem sporu.
> Še enkrat. Vprašanje:
-priozvajalec XX izdeluje "patentne metke"- poceni debilne potrošne patente, namenjene predvsem napadom na manjšo konkurenco in konkurenco brez ustreznega protiorožja.
-na njegovem "radarju" se prikaže manjše podjetje, ki izdeluje zelo zanimive stvari.
- z skupine patetnih metkov izbere nekaj najbolj primernih.
- Izkaže se, da teh še ni aktiviral, jih pa (recimo zaradi tehnične napake evidenčnega sistema ali česa drugega) uporablja tudi sam. Koneckoncev, če siplje ven butaste patente, na katere naj bi se ujela konkurenca je verjetno pričakovati, da bo na lastno mino padel tudi sam. To lahko spozna že pred začetkom napada, po začetku ali pa mu to sploh ne kapne. To je dani primer nebistveno. Bistveno je le, da te patente krši tudi sam.
- Se pravi, pride v situacijo, ko bi zaradi tega ti patentni naboji bili neveljavni, saj jih je pred aktivacijo uporabljal tudi sam.
-odloči se, da bo o tem molčal in vseeno napade tarčo s temi patenti.
Kakšne možnosti ima napadeni za pravično sodbo in kakšne možnosti dokazovanja ničnosti patentov ?
Ja, lahko se spusti v boje in zahteva analizo kode napadalca a to stane, napadalec bistveno večji, vdelani primeri pa skriti.
Tu pridemo v situacijo, kjer odloča razmerje čiste denarne moči, in to kljub temu, da smo za ta primer "oslabili" napadalca z neveljavnimi patenti- v danem primeru še slabše kot brez patentnega sistema.
To je bilo moje vprašanje( "Kaj v takem primeru ?").
Ne pa butasti primer, kjer se napadalec zaplete in ustreli v nogo pred patetnimi uradniki...
Še enkrat: ob stavku Izkaže se, da teh še ni aktiviral, jih pa (recimo zaradi tehnične napake evidenčnega sistema ali česa drugega) uporablja tudi sam. je zgodba v bistvu končana. To dokazati ni problem, ker se ob tožbi ali grožnji s tožbo mora opisati, kaj kršiš in zakaj - ob tem mora navesti od kdaj in kako dolgo patent velja, navesti, kdaj je izdelek prišel na trg in kaj v izdelku je tisto kar je bilo s patentom pokrito. Ob tem se preprosto ugotovi, da patenta ni aktiviral ali ga je na napačen način.
> Ali pa mogoče resno misliš, da ta primer ni možen, ker prijavitelj ne more lagati ali preprosto "spregledati" česa v prijavi ?
Lahko laže ali kaj preprosto spregleda, vendar je to predvsem na njegovo škodo. Iz prakse vem, da velikokrat zaradi hitrosti s katero ljudje pripravljajo patente prihaja do šlamparij, česar je konkurenca zelo vesela. Nikar ne misli, da trg ne bere patentnih prijav. Še kako in zelo podrobno.
> Da je vedno nekdo prvi, ki na*ebe ?
Lahko, če nima pravih argumentov. Če jih ima in jih pravilno predstavi, pa to pomeni ustvarjanje prave sodne prakse, kar posledično v realnosti omejuje tiste, ki želijo izrabljati patentno zakonodajo.
> Poleg tega, ne mika me reskirati denarno/zaporno kazen, da bi si z njo sistem v tem "prehodnem" obdobju namazal kolesje in končati kot v kakem okenčku statistike...
To počneš vsak dan. Tako z davčno, kot s prometno zakonodajo. In ju zaradi v celoti ne zavračaš.
> Zaradi mene tudi podpišem, da se patentnega sistema ne mislim posluževati- tako skozi prijavo lastnih patentov kot skozi priznavanja patentnih pravic drugih. A to seveda v tem sistemu ni sprejemljivo...
Je sprejemljivo, če zato prepričaš nekaj več kot polovico prebivalstva. Vendar moraš nato ponuditi boljšo rešitev za vsaj nekaj več kot polovico prebivalstva.
> Prišli smo do tega, da lahko patentni urad skozi svoje zobnike spusti karkoli brez posledic zase in da je v bistvu breme dokazovanja na tistih, ki jih tak sistem povozi.
Ni res. Prišli smo dokaza, da so bile nekatere predhodne trditve neutemeljene oz. so še vedno neutemeljene. S takšne pozicije ne moreš kritizirati obstoječega sistema. Lahko se pa seveda še vedno sprenevedaš, vendar je to tvoj problem.
Maria
Maria ::
Brane2
> Vidiš, tu se motiš. Še se spomnim, kako me je "zašponiral" profesor Petrič na Vegovi, kljub brezhibno rešeni tehnični nalogi. Na moje začudenje "kako pa to ?" mi je odgovoril " Naloga niso samo rezultati. Kako si do njih prišel po tako malo korakih ?" Na moj odgovor "Izpustil sem očitne stvari" je sledilo "Vidiš, kar je očitno tebi, meni ni nujno in obratno. Vedno, ko predajaš kak dokument drugim, ga pojasni tako, da te je moč spremljati".
Kar se tvojega argumenta o WIn3.1 je očitno to, da si precej kratkovidna v logičnih izpeljavah.
Naj ti pojasnim ?
1. Tehnične probleme rešuješ takrat, ko jih imaš. Pri WIn3.1 teh problemov nisem imel.
2. Tudi če bi jih imel in bi jih na enak način rešil (in "seveda" vložil patentno prijavo), bi ti lahko rekla komu drugemu ki je naletel pozneje na enak problem in prišel do enake rešitve "kršiš patent Braneta2. Kako si upaš trditi, da je patent butast ? Če je, tako butast, zakaj ga nisi patentiral sam v Winsih 3.0, 2.0 ali še prej ?"
Enostavno, ker tip takrat še ni naletel na ta problem.
Tehničnih problemov v tem času ni inel nihče? Tudi v Unix-u, OS/2 ali kjerkoli drugje ne? To je blefiranje na kvadrat, Brane2.
> [EDIT: ] Da je koncept sistema patentov pederizem, sploh pa koncept SW patentov...
OK, razumem.
Maria
> Vidiš, tu se motiš. Še se spomnim, kako me je "zašponiral" profesor Petrič na Vegovi, kljub brezhibno rešeni tehnični nalogi. Na moje začudenje "kako pa to ?" mi je odgovoril " Naloga niso samo rezultati. Kako si do njih prišel po tako malo korakih ?" Na moj odgovor "Izpustil sem očitne stvari" je sledilo "Vidiš, kar je očitno tebi, meni ni nujno in obratno. Vedno, ko predajaš kak dokument drugim, ga pojasni tako, da te je moč spremljati".
Kar se tvojega argumenta o WIn3.1 je očitno to, da si precej kratkovidna v logičnih izpeljavah.
Naj ti pojasnim ?
1. Tehnične probleme rešuješ takrat, ko jih imaš. Pri WIn3.1 teh problemov nisem imel.
2. Tudi če bi jih imel in bi jih na enak način rešil (in "seveda" vložil patentno prijavo), bi ti lahko rekla komu drugemu ki je naletel pozneje na enak problem in prišel do enake rešitve "kršiš patent Braneta2. Kako si upaš trditi, da je patent butast ? Če je, tako butast, zakaj ga nisi patentiral sam v Winsih 3.0, 2.0 ali še prej ?"
Enostavno, ker tip takrat še ni naletel na ta problem.
Tehničnih problemov v tem času ni inel nihče? Tudi v Unix-u, OS/2 ali kjerkoli drugje ne? To je blefiranje na kvadrat, Brane2.
> [EDIT: ] Da je koncept sistema patentov pederizem, sploh pa koncept SW patentov...
OK, razumem.
Maria
Brane2 ::
ehničnih problemov v tem času ni inel nihče? Tudi v Unix-u, OS/2 ali kjerkoli drugje ne? To je blefiranje na kvadrat, Brane2.
Ne ga s*at. Dala si konkreten primer, nanj sem ti dal konkreten odgovor.
Kaj še hočeš ? Je kaka luknja v odgvoru glede na tvojo zahtevo ali je spet čaz za pljuvanje iz daljave ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Maria ::
Brane2 in nekaj tudi BW
> Še se spomnim, kako me je "zašponiral" profesor Petrič na Vegovi, kljub brezhibno rešeni tehnični nalogi. Na moje začudenje "kako pa to ?" mi je odgovoril " Naloga niso samo rezultati. Kako si do njih prišel po tako malo korakih ?" Na moj odgovor "Izpustil sem očitne stvari" je sledilo "Vidiš, kar je očitno tebi, meni ni nujno in obratno. Vedno, ko predajaš kak dokument drugim, ga pojasni tako, da te je moč spremljati".
V seznamu bedastih patentov povejta konkretno, kaj je bedasto in zakaj (da bo ostala v veljavi šola profesorja Petriča). Lahko pišemo avtorju ali patentnemu uradu in jih vprašamo, kaj menijo o bedastih rešitvah. In, ali so zadeve realizirali in od tega kaj zaslužili
Po drugi strani. Če so bedasti, jih sam gotovo ne boš uporabljal (rešitve) in te posledično ne motijo.
> Ne ga s*at. Dala si konkreten primer, nanj sem ti dal konkreten odgovor.
Konkreten odgovor v obliki prosto po Prešernu. Jasno je edino to, da do Adobove prijave rešitve, ko je bila uporaba računalnikov že nekaj časa aktivna, nihče ni realiziral tabov, ki jih sedaj uporablja celo FF ali Mozilla. Kok bedasta rešitev, ane.
Maria
> Še se spomnim, kako me je "zašponiral" profesor Petrič na Vegovi, kljub brezhibno rešeni tehnični nalogi. Na moje začudenje "kako pa to ?" mi je odgovoril " Naloga niso samo rezultati. Kako si do njih prišel po tako malo korakih ?" Na moj odgovor "Izpustil sem očitne stvari" je sledilo "Vidiš, kar je očitno tebi, meni ni nujno in obratno. Vedno, ko predajaš kak dokument drugim, ga pojasni tako, da te je moč spremljati".
V seznamu bedastih patentov povejta konkretno, kaj je bedasto in zakaj (da bo ostala v veljavi šola profesorja Petriča). Lahko pišemo avtorju ali patentnemu uradu in jih vprašamo, kaj menijo o bedastih rešitvah. In, ali so zadeve realizirali in od tega kaj zaslužili
Po drugi strani. Če so bedasti, jih sam gotovo ne boš uporabljal (rešitve) in te posledično ne motijo.
> Ne ga s*at. Dala si konkreten primer, nanj sem ti dal konkreten odgovor.
Konkreten odgovor v obliki prosto po Prešernu. Jasno je edino to, da do Adobove prijave rešitve, ko je bila uporaba računalnikov že nekaj časa aktivna, nihče ni realiziral tabov, ki jih sedaj uporablja celo FF ali Mozilla. Kok bedasta rešitev, ane.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Thomas ::
No, bi jest nekaj povedal.
Večino današnje lastnine (po vrednosti) predstavlja intelektualna lastnina.
Znanje, ki ga ljudje posedujejo. Njihove spretnosti, znanja taka in drugačna, odkrite skrivnosti narave ...
To ni lepa fraza, to je resničnost. Tunel lahko skopljemo na novo, če se nam posuje, tako kot vse druge materialne stvari lahko obnovimo.
Seveda tudi znanje, ki ga vsi skupaj posedujemo, samo da bi bilo to vsaj 10X dražje, vsaj 10X toliko časa bi zahtevalo, kot zgraditi mesto na novo.
Zato taka bitka okoli intelektualne lastnine.
Večino današnje lastnine (po vrednosti) predstavlja intelektualna lastnina.
Znanje, ki ga ljudje posedujejo. Njihove spretnosti, znanja taka in drugačna, odkrite skrivnosti narave ...
To ni lepa fraza, to je resničnost. Tunel lahko skopljemo na novo, če se nam posuje, tako kot vse druge materialne stvari lahko obnovimo.
Seveda tudi znanje, ki ga vsi skupaj posedujemo, samo da bi bilo to vsaj 10X dražje, vsaj 10X toliko časa bi zahtevalo, kot zgraditi mesto na novo.
Zato taka bitka okoli intelektualne lastnine.
Brane2 ::
Konkreten odgovor v obliki prosto po Prešernu. Jasno je edino to, da do Adobove prijave rešitve, ko je bila uporaba računalnikov že nekaj časa aktivna, nihče ni realiziral tabov, ki jih sedaj uporablja celo FF ali Mozilla. Kok bedasta rešitev, ane.
Na to sem ti že dal odgovor. Probleme rešuješ takrat, ko jh imaš.
Jasno je, da se z vsakim problemom pač nekdo prvi ukvarja. To, da potem "vsi ostali" uporabljajo praktično isto še ne pomeni, da rešitev ni bila očitna. Samo to, da je ustrezna.
Ja, niso vse stavri očitne vsem, ampak:
- zakaj bi plačeval pravice uporabe za stavri, ki so tebi očitne ?
- kdo je sploh poklican razsojati o očitnosti v patentnem sistemu ? Patentni urad ? Če on, zakaj prav on- v čem je boljši od kogarkoli drugega ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
Thomas:
Kar s e tunelov tiče bojim se da tisto ni povsem ustrezna primerjava.
Če se mi podre tunel, lahko izbiram, ali bom plačal da mi ga skopljejo znova ali bom pač pljunil sam v roke in se lotil dela.
Tu pa sem v milosti in nemilosti tistega, ki je skopal prvi tunel. Lahko mi sploh ne dovoli kopanja- v času patente zaščite, seveda.
Kar s e tunelov tiče bojim se da tisto ni povsem ustrezna primerjava.
Če se mi podre tunel, lahko izbiram, ali bom plačal da mi ga skopljejo znova ali bom pač pljunil sam v roke in se lotil dela.
Tu pa sem v milosti in nemilosti tistega, ki je skopal prvi tunel. Lahko mi sploh ne dovoli kopanja- v času patente zaščite, seveda.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Maria ::
Gandalfar
> za te patente se pol kot avtor spletnih strani ne rabim sekirat?
Ne rabiš, če najdeš prior art oz. če ugotoviš = dokažeš, da ni patentibilno. Če je, na hitri rok tega ne moreš spremeniti. Lahko:
- pomagaš izvoliti vlado, ki patentne zakonodaje ne bo podprla na področju SW v Sloveniji,
- lahko organiziraš in vodiš nulifikacijo kakšnega od patentov,
- lahko uporabljaš rešitve, ki niso več pokrite s patenti,
- lahko čimprej in čimbolj z objavami novih rešitev ustvarjaš varnostni zid prior art-a,
- lahko služiš denar v državah, kjer SW patente zakonodaje ne spreminjajo,
- lahko podpreš moj predlog in upaš na kompromisno rešitev pri patentni zakonodaji in posledično krajši rok trajanja določenih zelo zanimivh patentov in rešitev
Maria
> za te patente se pol kot avtor spletnih strani ne rabim sekirat?
Ne rabiš, če najdeš prior art oz. če ugotoviš = dokažeš, da ni patentibilno. Če je, na hitri rok tega ne moreš spremeniti. Lahko:
- pomagaš izvoliti vlado, ki patentne zakonodaje ne bo podprla na področju SW v Sloveniji,
- lahko organiziraš in vodiš nulifikacijo kakšnega od patentov,
- lahko uporabljaš rešitve, ki niso več pokrite s patenti,
- lahko čimprej in čimbolj z objavami novih rešitev ustvarjaš varnostni zid prior art-a,
- lahko služiš denar v državah, kjer SW patente zakonodaje ne spreminjajo,
- lahko podpreš moj predlog in upaš na kompromisno rešitev pri patentni zakonodaji in posledično krajši rok trajanja določenih zelo zanimivh patentov in rešitev
Maria
Maria ::
Brane2
> To, da potem "vsi ostali" uporabljajo praktično isto še ne pomeni, da rešitev ni bila očitna. Samo to, da je ustrezna.
Mnogo problemov ima več rešitev. Mnoge med njimi so po "teži" podobne, niso pa vse zaščitene. Najdi jih, objavi ali patentiraj in se ne sekiraj več.
> - kdo je sploh poklican razsojati o očitnosti v patentnem sistemu ? Patentni urad ? Če on, zakaj prav on- v čem je boljši od kogarkoli drugega ?
V končni inštanci sodni proces, v prvi fazi patentni urad. Nekje vmes lahko tudi ti, v primeru, ko se s čim ne strinjaš.
Maria
> To, da potem "vsi ostali" uporabljajo praktično isto še ne pomeni, da rešitev ni bila očitna. Samo to, da je ustrezna.
Mnogo problemov ima več rešitev. Mnoge med njimi so po "teži" podobne, niso pa vse zaščitene. Najdi jih, objavi ali patentiraj in se ne sekiraj več.
> - kdo je sploh poklican razsojati o očitnosti v patentnem sistemu ? Patentni urad ? Če on, zakaj prav on- v čem je boljši od kogarkoli drugega ?
V končni inštanci sodni proces, v prvi fazi patentni urad. Nekje vmes lahko tudi ti, v primeru, ko se s čim ne strinjaš.
Maria
Brane2 ::
> To, da potem "vsi ostali" uporabljajo praktično isto še ne pomeni, da rešitev ni bila očitna. Samo to, da je ustrezna.
Mnogo problemov ima več rešitev. Mnoge med njimi so po "teži" podobne, niso pa vse zaščitene. Najdi jih, objavi ali patentiraj in se ne sekiraj več.
Tako kot ostali problemi o katerih govoriš, ima tudi ta več rešitev. Lahko uporabim tvojo, lahko pa recimo tudi svojo. Lahko recimo ne uporabljam patentenga sistema.
Poleg tega, nimajo vsi problemi več rešitev. V praksi obvelja za mnoge tista rešitev, ki obvelja v industriji kot standard. Lahko sicer tehnično ni nič posebnega a če je požegnana kot (industrijsko sprejeti) standard, potem ostalih rešitev praktično ni. Lahko jih pogruntaš a nihče jih ne bo uporabljal.
> - kdo je sploh poklican razsojati o očitnosti v patentnem sistemu ? Patentni urad ? Če on, zakaj prav on- v čem je boljši od kogarkoli drugega ?
V končni inštanci sodni proces, v prvi fazi patentni urad. Nekje vmes lahko tudi ti, v primeru, ko se s čim ne strinjaš.
Seveda samo v primeru, če tak sistem sprejmeš in se z njim strinjaš.
On the journey of life, I chose the psycho path.
BigWhale ::
> Ne rabiš, če najdeš prior art oz. če ugotoviš = dokažeš, da ni
> patentibilno. Če je, na hitri rok tega ne moreš spremeniti. Lahko:
Vidis v tem je problem. Midva z Gandalfarjem nimava denarja za dokazovanje prior arta. Kajti, ko mene nekdo zvlece pred sodisce, da krsim njegov paten, moram ze v odvetnisko pisarno.
Zakaj? Zato, da bom jaz nekomu dokazoval, da sem nekaj prej pogruntal kot on? Ali pa da je to pogruntal se nekdo pred menoj?
Intelektualno lastnino treba zascititi, to se strinjam ampak ne na tak bizaren nacin, da bom jaz lahko patentiral to kar mi srce pozeli, ne glede na to ali je kdo pol leta pred mano, zadevo ze spravil v pogon.
> patentibilno. Če je, na hitri rok tega ne moreš spremeniti. Lahko:
Vidis v tem je problem. Midva z Gandalfarjem nimava denarja za dokazovanje prior arta. Kajti, ko mene nekdo zvlece pred sodisce, da krsim njegov paten, moram ze v odvetnisko pisarno.
Zakaj? Zato, da bom jaz nekomu dokazoval, da sem nekaj prej pogruntal kot on? Ali pa da je to pogruntal se nekdo pred menoj?
Intelektualno lastnino treba zascititi, to se strinjam ampak ne na tak bizaren nacin, da bom jaz lahko patentiral to kar mi srce pozeli, ne glede na to ali je kdo pol leta pred mano, zadevo ze spravil v pogon.
Gandalfar ::
Jzt hocem moj cas porabit za programiranje, ne pa pravdanje in sledenje mnozici patentov in spodbijanje.
Programska koda je zadosti zascitena s copyrightom.
Programska koda je zadosti zascitena s copyrightom.
Brane2 ::
> Poleg tega, ne mika me reskirati denarno/zaporno kazen, da bi si z njo sistem v tem "prehodnem" obdobju namazal kolesje in končati kot v kakem okenčku statistike...
To počneš vsak dan. Tako z davčno, kot s prometno zakonodajo. In ju zaradi v celoti ne zavračaš.
Tako davčna kot prometna zakonodaja sta bili utečeni že davno preden sem začel plačevati davke oziroma dobil vozniško. Poleg tega je pri davčni zakonodaji posameznik s kar nekaj inštrumenti zaščiten pred državo.
Poleg tega so koristi od ene in druge očitne vsakomur.
S patento zakonodajo pa ni tako. Ta ima veliko več balasta, koristi pa so zelo dvomljive.
> Zaradi mene tudi podpišem, da se patentnega sistema ne mislim posluževati- tako skozi prijavo lastnih patentov kot skozi priznavanja patentnih pravic drugih. A to seveda v tem sistemu ni sprejemljivo...
Je sprejemljivo, če zato prepričaš nekaj več kot polovico prebivalstva. Vendar moraš nato ponuditi boljšo rešitev za vsaj nekaj več kot polovico prebivalstva.
Dokler SW patentov ni pri nas, je ravno obratno. Zagovorniki ideje morajo ponuditi dokaz, ki bo prepričal več kot polovico folka v nujnost tega in v to, da bo ta sistem boljši od sistema, ki ga nimamo.
> Prišli smo do tega, da lahko patentni urad skozi svoje zobnike spusti karkoli brez posledic zase in da je v bistvu breme dokazovanja na tistih, ki jih tak sistem povozi.
Ni res. Prišli smo dokaza, da so bile nekatere predhodne trditve neutemeljene oz. so še vedno neutemeljene. S takšne pozicije ne moreš kritizirati obstoječega sistema. Lahko se pa seveda še vedno sprenevedaš, vendar je to tvoj problem.
Če drugi vidijo pointe tvoje logike, naj me prosim razsvetlijo, ker jaz je ne vidim.
Dali smo ti kar nekaj primerov, ki se jih niti dotaknila nisi.
Mojih ugovorov glede očitnosti patentov se niti dotaknila nisi, le pošiljaš druge levo in desno v iskanje novih in novih podatkov.
Za druge ne vem, meni se ne da več.
Kar se patentnov tiče, se pa tega ne mislim držati, ne glede na zakonodajo.
Nekako tako kot sem že pojasnil svooji referentki po enem od besednih dvobojev, ko mi je zagrozila s kaznijo.
Lepo sem ji pojasnil, da:
-mam počasi vsega že dost in da bi lahko tudi "zaprl štacuno"
- ne gelde na majhnost pa vsak mesec generiram kar nekaj davka
- takih, kot sem jza, je v sloveniji vsaj 20.000
-bi se v tem primeru v 80 mikrosekundah po zaprtju narisal na Zavodu za Zaposlovanje in se obesil cesarju za vrat
- tudi če me zaprejo, pomeni to stroške za Cesarja 3000 DM/mesec (poln apartma na Povšetovi)
Če se cesarju da, se tudi jaz ne bi preveč upiral. Ne bi bil navdušen, a mislim, da mi ne bi bilo veliko slabše kot sedaj (odgovornost, nikarkršna plača, davki, 12-16 urni delavnik, delo čez vikend itd).
Glede na to, da cesar ni uspel ustaviti P2P kopiranja mularije in da v doglednem roku še ne kaže na to, biu rad videl, kako bo uspel uveljaviti spoštovanje patentne zakonodaje. Res, sploh sedaj, ko praktično vsaka garaža nekaj praska zase.
Najprej naj omeji tako enostavno stvar, kot je delo na črno, pol se bomo pa naprej pogovarjal.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Tear_DR0P ::
Tko kot večina tem v tej rubriki se je tudi tale izrodila. Od druge strani dalje je povsem neberljiva, konstantno se ponavlja in ne vsebuje drugega kot žoganje na temo kdo ma bolj prav, pa tu pa tam kak uporaben post nekoga, ki vtemi sodeluje samo tu pa tam. Pa tko lepo je zgledala na začetku.
Patenti so dokaj zgrešena ideja, sam ljudje, sploh belci, smo bolni na to da si nekaj lastimo in potem tega ne damo drugim.
Kaj pa če napišem program (open source), ki krši en kup patentov, pa je vseeno zelo uporaben in postane priljubljen. Nihče ne ve da sem ga napisal, vsi pa ga uporabljajo. Koga potem imetnik patenta toži?
Patenti so dokaj zgrešena ideja, sam ljudje, sploh belci, smo bolni na to da si nekaj lastimo in potem tega ne damo drugim.
Kaj pa če napišem program (open source), ki krši en kup patentov, pa je vseeno zelo uporaben in postane priljubljen. Nihče ne ve da sem ga napisal, vsi pa ga uporabljajo. Koga potem imetnik patenta toži?
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Maria ::
Brane2
> Tako kot ostali problemi o katerih govoriš, ima tudi ta več rešitev. Lahko uporabim tvojo, lahko pa recimo tudi svojo. Lahko recimo ne uporabljam patentenga sistema.
Seveda lahko. Vendar potem ne uporabljaj znanja, ki je prišlo kot posledica razkritja v patentih (ne mislim samo SW patentnov).
> Poleg tega, nimajo vsi problemi več rešitev. V praksi obvelja za mnoge tista rešitev, ki obvelja v industriji kot standard. Lahko sicer tehnično ni nič posebnega a če je požegnana kot (industrijsko sprejeti) standard, potem ostalih rešitev praktično ni. Lahko jih pogruntaš a nihče jih ne bo uporabljal.
Odgovor na to je dinamična dolžina patentne zaščite. Čeprav se tudi dokazuje, da lahko Ogg postane standard.
> Tako davčna kot prometna zakonodaja sta bili utečeni že davno preden sem začel plačevati davke oziroma dobil vozniško. Poleg tega je pri davčni zakonodaji posameznik s kar nekaj inštrumenti zaščiten pred državo.
Poleg tega so koristi od ene in druge očitne vsakomur.
S patento zakonodajo pa ni tako. Ta ima veliko več balasta, koristi pa so zelo dvomljive.
Enako je s patentno zakonodajo in tudi koristi so. Vendar najprej za družbe, ki so inovativne in to inovativnost vzpodbujajo. Je pa kot z vsako drugo zakonodajo: potrebno jo je prilagajati času in izbojševati. Lahko jo tudi ukineš, če imaš dovolj argumentov za to.
> > Zaradi mene tudi podpišem, da se patentnega sistema ne mislim posluževati- tako skozi prijavo lastnih patentov kot skozi priznavanja patentnih pravic drugih. A to seveda v tem sistemu ni sprejemljivo...
Je sprejemljivo, če zato prepričaš nekaj več kot polovico prebivalstva. Vendar moraš nato ponuditi boljšo rešitev za vsaj nekaj več kot polovico prebivalstva.
Dokler SW patentov ni pri nas, je ravno obratno. Zagovorniki ideje morajo ponuditi dokaz, ki bo prepričal več kot polovico folka v nujnost tega in v to, da bo ta sistem boljši od sistema, ki ga nimamo.
Govorila sem o patetnem sistemu in ne samo SW patentnem sistemu. Je pa res, da verjamem, da patentni sistem zaradi svojih izhodišč povsem utemeljeno pokriva tudi SW patentno zaščito.
> Ni res. Prišli smo dokaza, da so bile nekatere predhodne trditve neutemeljene oz. so še vedno neutemeljene. S takšne pozicije ne moreš kritizirati obstoječega sistema. Lahko se pa seveda še vedno sprenevedaš, vendar je to tvoj problem.
Če drugi vidijo pointe tvoje logike, naj me prosim razsvetlijo, ker jaz je ne vidim.
V tej temi je bilo predvsem v primeru tabov postavljenih nekaj trditev, ki nato niso bile dokazane. Celo nasprotno, prišli smo do ugotovitve, da sploh niso utemeljene. Zato menim, da je to neprimeren način pristopa k razpravi o tej problematiki. Samo to sem želela povedati.
> Mojih ugovorov glede očitnosti patentov se niti dotaknila nisi, le pošiljaš druge levo in desno v iskanje novih in novih podatkov.
Brane, očitnost patentov ni nekaj, kar je očitno kar tako. Da dokažeš očitnost (pravilno nepatentibilnost) je potrebno storiti malo več kot samo reči, da je nekaj očitno. In dokler je tako, ne morem sprejeti trditve, da je nek patent očiten.
> Kar se patentnov tiče, se pa tega ne mislim držati, ne glede na zakonodajo.
To pač lahko storiš.
> Glede na to, da cesar ni uspel ustaviti P2P kopiranja mularije in da v doglednem roku še ne kaže na to, biu rad videl, kako bo uspel uveljaviti spoštovanje patentne zakonodaje. Res, sploh sedaj, ko praktično vsaka garaža nekaj praska zase.
Patentna zakonodaja v osnovi ne sme biti primarno restriktiven dogovor. Če kje je (pretirano), se ga popravi. Zato ta predlog.
Maria
> Tako kot ostali problemi o katerih govoriš, ima tudi ta več rešitev. Lahko uporabim tvojo, lahko pa recimo tudi svojo. Lahko recimo ne uporabljam patentenga sistema.
Seveda lahko. Vendar potem ne uporabljaj znanja, ki je prišlo kot posledica razkritja v patentih (ne mislim samo SW patentnov).
> Poleg tega, nimajo vsi problemi več rešitev. V praksi obvelja za mnoge tista rešitev, ki obvelja v industriji kot standard. Lahko sicer tehnično ni nič posebnega a če je požegnana kot (industrijsko sprejeti) standard, potem ostalih rešitev praktično ni. Lahko jih pogruntaš a nihče jih ne bo uporabljal.
Odgovor na to je dinamična dolžina patentne zaščite. Čeprav se tudi dokazuje, da lahko Ogg postane standard.
> Tako davčna kot prometna zakonodaja sta bili utečeni že davno preden sem začel plačevati davke oziroma dobil vozniško. Poleg tega je pri davčni zakonodaji posameznik s kar nekaj inštrumenti zaščiten pred državo.
Poleg tega so koristi od ene in druge očitne vsakomur.
S patento zakonodajo pa ni tako. Ta ima veliko več balasta, koristi pa so zelo dvomljive.
Enako je s patentno zakonodajo in tudi koristi so. Vendar najprej za družbe, ki so inovativne in to inovativnost vzpodbujajo. Je pa kot z vsako drugo zakonodajo: potrebno jo je prilagajati času in izbojševati. Lahko jo tudi ukineš, če imaš dovolj argumentov za to.
> > Zaradi mene tudi podpišem, da se patentnega sistema ne mislim posluževati- tako skozi prijavo lastnih patentov kot skozi priznavanja patentnih pravic drugih. A to seveda v tem sistemu ni sprejemljivo...
Je sprejemljivo, če zato prepričaš nekaj več kot polovico prebivalstva. Vendar moraš nato ponuditi boljšo rešitev za vsaj nekaj več kot polovico prebivalstva.
Dokler SW patentov ni pri nas, je ravno obratno. Zagovorniki ideje morajo ponuditi dokaz, ki bo prepričal več kot polovico folka v nujnost tega in v to, da bo ta sistem boljši od sistema, ki ga nimamo.
Govorila sem o patetnem sistemu in ne samo SW patentnem sistemu. Je pa res, da verjamem, da patentni sistem zaradi svojih izhodišč povsem utemeljeno pokriva tudi SW patentno zaščito.
> Ni res. Prišli smo dokaza, da so bile nekatere predhodne trditve neutemeljene oz. so še vedno neutemeljene. S takšne pozicije ne moreš kritizirati obstoječega sistema. Lahko se pa seveda še vedno sprenevedaš, vendar je to tvoj problem.
Če drugi vidijo pointe tvoje logike, naj me prosim razsvetlijo, ker jaz je ne vidim.
V tej temi je bilo predvsem v primeru tabov postavljenih nekaj trditev, ki nato niso bile dokazane. Celo nasprotno, prišli smo do ugotovitve, da sploh niso utemeljene. Zato menim, da je to neprimeren način pristopa k razpravi o tej problematiki. Samo to sem želela povedati.
> Mojih ugovorov glede očitnosti patentov se niti dotaknila nisi, le pošiljaš druge levo in desno v iskanje novih in novih podatkov.
Brane, očitnost patentov ni nekaj, kar je očitno kar tako. Da dokažeš očitnost (pravilno nepatentibilnost) je potrebno storiti malo več kot samo reči, da je nekaj očitno. In dokler je tako, ne morem sprejeti trditve, da je nek patent očiten.
> Kar se patentnov tiče, se pa tega ne mislim držati, ne glede na zakonodajo.
To pač lahko storiš.
> Glede na to, da cesar ni uspel ustaviti P2P kopiranja mularije in da v doglednem roku še ne kaže na to, biu rad videl, kako bo uspel uveljaviti spoštovanje patentne zakonodaje. Res, sploh sedaj, ko praktično vsaka garaža nekaj praska zase.
Patentna zakonodaja v osnovi ne sme biti primarno restriktiven dogovor. Če kje je (pretirano), se ga popravi. Zato ta predlog.
Maria
Maria ::
Tear_DROP
> Tko kot večina tem v tej rubriki se je tudi tale izrodila. Od druge strani dalje je povsem neberljiva, konstantno se ponavlja in ne vsebuje drugega kot žoganje na temo kdo ma bolj prav, pa tu pa tam kak uporaben post nekoga, ki vtemi sodeluje samo tu pa tam. Pa tko lepo je zgledala na začetku.
Res je, da je zadeva na določeni točki obtičala. In to na točki, ki jo dobro opisujeta prva dva stavka drugega Thomasovega posta:
>Pa ne rečem, da bo posebno dobro, ko se bo sjebala vsa intelektualna lastnina.
Samo v primeru, če se bo tudi vsa neintelektualna.
Današnja tehnologija (podobno je na P2P področju) omogoča zelo hiter prenos in uporabo intelektualne lastnine (ali avtorskih pravic) v namene drugih brez plačila za to uslugo ali uporabljeno znanje. In ker je to tako, je ljudem povsem domače, da nekaj, kar je na razpolago, preprosto vzamejo. Še posebej, ker vzamejo od drugih in nič svojega ne dajo. Za svoje dejanje pa imajo 1000 in 1 izgovor.
In dejstvo je, da je družba v Sloveniji kot družba daleč od stanja, da bi generirala in realizirala novo znanje (primerjalno) in je predvsem zato tudi tako zelo proti kakršnikoli resnično realni pravni ureditvi na tem področju. Zato takšni odpori (v družbi, ne na formalno pravnem nivoju) proti plačevanju avtorskih pravic in patentni zakonodaji.
In tu nas čaka najtežja naloga - postati inu obstati kot družba, ki bo resnično spoštovala generiranje novega znanja in predvsem vzpodbujala realizacijo le tega.
Maria
> Tko kot večina tem v tej rubriki se je tudi tale izrodila. Od druge strani dalje je povsem neberljiva, konstantno se ponavlja in ne vsebuje drugega kot žoganje na temo kdo ma bolj prav, pa tu pa tam kak uporaben post nekoga, ki vtemi sodeluje samo tu pa tam. Pa tko lepo je zgledala na začetku.
Res je, da je zadeva na določeni točki obtičala. In to na točki, ki jo dobro opisujeta prva dva stavka drugega Thomasovega posta:
>Pa ne rečem, da bo posebno dobro, ko se bo sjebala vsa intelektualna lastnina.
Samo v primeru, če se bo tudi vsa neintelektualna.
Današnja tehnologija (podobno je na P2P področju) omogoča zelo hiter prenos in uporabo intelektualne lastnine (ali avtorskih pravic) v namene drugih brez plačila za to uslugo ali uporabljeno znanje. In ker je to tako, je ljudem povsem domače, da nekaj, kar je na razpolago, preprosto vzamejo. Še posebej, ker vzamejo od drugih in nič svojega ne dajo. Za svoje dejanje pa imajo 1000 in 1 izgovor.
In dejstvo je, da je družba v Sloveniji kot družba daleč od stanja, da bi generirala in realizirala novo znanje (primerjalno) in je predvsem zato tudi tako zelo proti kakršnikoli resnično realni pravni ureditvi na tem področju. Zato takšni odpori (v družbi, ne na formalno pravnem nivoju) proti plačevanju avtorskih pravic in patentni zakonodaji.
In tu nas čaka najtežja naloga - postati inu obstati kot družba, ki bo resnično spoštovala generiranje novega znanja in predvsem vzpodbujala realizacijo le tega.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
kopernik ::
IBM "donira" nekaj patentov IBM frees 500 software patents.
Zanimivi citati:
in
ter
Kakor sem rekel, na tem področju se bo zgodilo še veliko zanimivega ...
Zanimivi citati:
In a statement, Dr John E. Kelly, IBM senior vice president, Technology and Intellectual Property, said: "True innovation leadership is about more than just the numbers of patents granted. It's about innovating to benefit customers, partners and society.
in
Our pledge today is the beginning of a new era in how IBM will manage intellectual property.
ter
The company said it would not place any restrictions on companies, groups or individuals who use them in open-source projects.
Kakor sem rekel, na tem področju se bo zgodilo še veliko zanimivega ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kopernik ()
BigWhale ::
Od MSja in marsikateriih drugih, Adobe recimo, ni tega za pricakovati. IBM _mora_ dopustit, da ga konkurenca 'posnema' in proizvaja stvari za njihov hardware.
Druga dva, si to ne smeta privosciti, ker bi ju open source 'konkurenca' lahko kaj hitro prehitela...
PS: No, ne samo FOSS konkurenca, tudi drugi. Drek je to, ce ne mores zaracunavati licenc za tabbed toolbars... ;)
Druga dva, si to ne smeta privosciti, ker bi ju open source 'konkurenca' lahko kaj hitro prehitela...
PS: No, ne samo FOSS konkurenca, tudi drugi. Drek je to, ce ne mores zaracunavati licenc za tabbed toolbars... ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Tear_DR0P ::
Maria sej ne da ti ne dam prav, kradit ni lepo. Sam ljudje smo se navadl da s tistim kar obstaja živimo. Če tega ne moremo dobit bomo šli do skrajnosti da dobimo, takoj ko zadeva postane enkrat splošno uporabljana. Tko je z glasbo in softwerom v evropi. kdor ne posluša muzike je izpadu iz družb, kdor ne uporablja računalnika pa še bo, v kratkem. In vkolikor imaš plačo (al pa skrbniki), ki ti komaj omogoča mesečno preživetje in takšnih slovencev je velik, boš uporabil skrajne prijeme, da dobiš glasbo, ker to da izpadeš iz družbe je nesprejemljivo (upam da se v tem strinjama). To je podobno kot vprašanje zakaj so irci zapustili velik del svoje zemlje in šli v ameriko, prav tako slovenci al pa hrvati z otokov. Živel so bogu za hrbtom, šola je bila daleč, prav tako zdravnik, prav tako trgovine. Teh reči pa ne moreš ukradit zato so se ljudje preselil k tem rečem, vendar ne zgolj z otokov na celino ali z dežele v mesto, temveč v obljubljeno deželo. TO se dogaja tudi na internetu. Če želiš pripadati, potem je treba poslušat glasbo, gledat filme in TV (ker doma nimamo TV-ja sem te reči v mladosti zelo kruto občutu), tud knjige morš brat. In radikalni posegi so da reč ukradeš, tam kjer je najmanjša verjetnost da boš zato kaznovan.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Maria ::
Tear_DROP
Povsem razumem, da je nedosegljivost problem. Zato tudi predlog dinamičnega pristopa, ki relativizira čas!
Samo postavljata se dilemi:
- če ustvarjalci niso zaščiteni, kdo bo raziskoval in razvijal (prosim, da ta stavek berete dosledno. Mislim na tiste, ki ustvarjajo nove stvari in ne copy&paste logike)
- avtorsko pravo ščiti stroške dela in delo samo, ne ideje in stroške raziskav. Kdo bo financiral raziskave, če ne bo nikakršne sistemske zaščite le teh. Nihče ne bo imel interesa vlagati svoj denar v nekaj, kar mu lahko 1000 ali 100000 ljudi jutri kopira. Kaj mu ostane?
In na koncu: RR je včeraj tako hvalila tabe, hkrati pa mi "skoraj isti ljudje" tu na ST govorijo, kako so tabi (oz. posledično patent) bedasta rešitev. To je licemerstvo. Iz tega je tako jasno videti, kako je naš vrednostni sistem povsem sprevržen. In tu je ključni problem razvoja v Sloveniji. Dokler si ne bomo priznali, da v večini primerov "copy&paste" krademo, ne bo naša družba nikoli živela od svojega znanja in so vse floskule o znanju, družbi znanja navaden bull shit.
Žal.
Maria
Povsem razumem, da je nedosegljivost problem. Zato tudi predlog dinamičnega pristopa, ki relativizira čas!
Samo postavljata se dilemi:
- če ustvarjalci niso zaščiteni, kdo bo raziskoval in razvijal (prosim, da ta stavek berete dosledno. Mislim na tiste, ki ustvarjajo nove stvari in ne copy&paste logike)
- avtorsko pravo ščiti stroške dela in delo samo, ne ideje in stroške raziskav. Kdo bo financiral raziskave, če ne bo nikakršne sistemske zaščite le teh. Nihče ne bo imel interesa vlagati svoj denar v nekaj, kar mu lahko 1000 ali 100000 ljudi jutri kopira. Kaj mu ostane?
In na koncu: RR je včeraj tako hvalila tabe, hkrati pa mi "skoraj isti ljudje" tu na ST govorijo, kako so tabi (oz. posledično patent) bedasta rešitev. To je licemerstvo. Iz tega je tako jasno videti, kako je naš vrednostni sistem povsem sprevržen. In tu je ključni problem razvoja v Sloveniji. Dokler si ne bomo priznali, da v večini primerov "copy&paste" krademo, ne bo naša družba nikoli živela od svojega znanja in so vse floskule o znanju, družbi znanja navaden bull shit.
Žal.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
BigWhale ::
Maria, meni se zdi, da nihce ni rekel, da so tabi bedasta resitev. Ampak, da niso patentibilna, ker tabe smo na nek nacin gledali ze v dosu.. Prior art torej.
Tudi o nezasciti avtorjev nihce ne govori. Vse kar bi radi, je to, da patent sciti izum in ne ideje. Ideja se ni izum. Izum je pa realizacija neke ideje. To pa lahko realiziras na tisoc in en nacin. V racunalnistvu pa se kakih tisoc nacinov vec obstaja...
In tabbed browsing je ideja, tako kot je ideja guganje na gugalnici. Adobe naj patentira nacin izvedbe tabov, ce je to sploh mozno, in ne tabov samih. Prav tako MS, ki je patentiral pritiskanje na gumb oziroma idejo, da s prtitiskom na gumb startas aplikacijo.
Patentirati moras tiskarski stroj ne pa tiskanja. In sistem, ki ti dovoli patentirati tiskanje, je butast, perverzen ter pooseblja sam kretenizem.
Ampak je pa nekaterim zelo pripraven, zato ga pa hocejo se drugje.
Tudi o nezasciti avtorjev nihce ne govori. Vse kar bi radi, je to, da patent sciti izum in ne ideje. Ideja se ni izum. Izum je pa realizacija neke ideje. To pa lahko realiziras na tisoc in en nacin. V racunalnistvu pa se kakih tisoc nacinov vec obstaja...
In tabbed browsing je ideja, tako kot je ideja guganje na gugalnici. Adobe naj patentira nacin izvedbe tabov, ce je to sploh mozno, in ne tabov samih. Prav tako MS, ki je patentiral pritiskanje na gumb oziroma idejo, da s prtitiskom na gumb startas aplikacijo.
Patentirati moras tiskarski stroj ne pa tiskanja. In sistem, ki ti dovoli patentirati tiskanje, je butast, perverzen ter pooseblja sam kretenizem.
Ampak je pa nekaterim zelo pripraven, zato ga pa hocejo se drugje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Maria ::
BigWhale
Ja, patent ščiti izum, torej realizacijo ideje, kar mora biti patentibilno.
> Ampak, da niso patentibilna, ker tabe smo na nek nacin gledali ze v dosu.. Prior art torej.
Poglej, BigWhale. Ta tema obsega 4 strani. In na teh štirih straneh je bilo vsaj nekajkrat postavljena trditev o prior artu tabov in niti en dokaz v podkrepitev tem trditvam. Zakaj tako?
Nekdo se je celo trudil dokazati prior art in na koncu ugotovil, da nima dokazov. Pa se kljub vsemu trdi vedno in vedno znova, da je prior art. Če obstaja dokaz, lahko ta patent nulificiraš in dosežeš referenčni primer za soočanje z nevestnim uradnikom patentnega urada.
> In sistem, ki ti dovoli patentirati tiskanje, je butast, perverzen ter pooseblja sam kretenizem.
To ni nikjer dovoljeno, ker ne more biti. Če je, je v nasprotju s patentno zakonodajo. Prosim dokaz. Ker drugače so tvoje trditve ...
> Prav tako MS, ki je patentiral pritiskanje na gumb oziroma idejo, da s prtitiskom na gumb startas aplikacijo.
MS je patentiral dvoklik. Ne klik, ker kot veš, Linux uporablja klik za aktivacijo in ni nič narobe.
Maria
Ja, patent ščiti izum, torej realizacijo ideje, kar mora biti patentibilno.
> Ampak, da niso patentibilna, ker tabe smo na nek nacin gledali ze v dosu.. Prior art torej.
Poglej, BigWhale. Ta tema obsega 4 strani. In na teh štirih straneh je bilo vsaj nekajkrat postavljena trditev o prior artu tabov in niti en dokaz v podkrepitev tem trditvam. Zakaj tako?
Nekdo se je celo trudil dokazati prior art in na koncu ugotovil, da nima dokazov. Pa se kljub vsemu trdi vedno in vedno znova, da je prior art. Če obstaja dokaz, lahko ta patent nulificiraš in dosežeš referenčni primer za soočanje z nevestnim uradnikom patentnega urada.
> In sistem, ki ti dovoli patentirati tiskanje, je butast, perverzen ter pooseblja sam kretenizem.
To ni nikjer dovoljeno, ker ne more biti. Če je, je v nasprotju s patentno zakonodajo. Prosim dokaz. Ker drugače so tvoje trditve ...
> Prav tako MS, ki je patentiral pritiskanje na gumb oziroma idejo, da s prtitiskom na gumb startas aplikacijo.
MS je patentiral dvoklik. Ne klik, ker kot veš, Linux uporablja klik za aktivacijo in ni nič narobe.
Maria
BigWhale ::
> Poglej, BigWhale. Ta tema obsega 4 strani. In na teh štirih straneh je bilo
> vsaj nekajkrat postavljena trditev o prior artu tabov in niti en dokaz v
> podkrepitev tem trditvam. Zakaj tako?
http://help.texoma.net/how_to/2.21c.htm
Tole se mi zdi, kot prior art. Uporabljeni so tabi. Adobe je dobil patent za idejo. Spomnili so se, da bi lahko vec orodih stlacili na razlicne tabe, ki bi jih potem preklapljal. Ves kaj je se bolj absurdno, tole:
http://swpat.ffii.org/patents/samples/e...
Za patent so prosili leta 1995, trajalo je pa sest let, da so ga dobili. Velja pa jim tudi za teh sest let, ko ga se ni bilo.
> To ni nikjer dovoljeno, ker ne more biti. Če je, je v nasprotju s patentno
> zakonodajo. Prosim dokaz. Ker drugače so tvoje trditve ...
> MS je patentiral dvoklik. Ne klik, ker kot veš, Linux uporablja klik za
> aktivacijo in ni nič narobe.
Zgoraj omenjeni patent tabov patentira idejo... in ne metode.
MS je patentiral pritiskanje na gumb. Ce pritisnes enkrat na gumb se pozene aplikacija, ce dalj casa drzis gumb, se pozene druga aplikacija, ce pa dvakrat na hitro pritisnes, pa se pozene tretja aplikacija. Patent
Therefore, as an alternative to launching applications by using the stylus, the Palm-size PC contains a plurality of buttons (called application buttons) that are used to launch the more common applications installed on a Palm-size PC
Za patent so zaprosili leta 2002. Patent je bil odobren. Palm, je imel stiri gumbe s katerimi si lahko poganjal aplikacije na PDAjih ze pri prvem Palmu, ki so ga naredili.
Pritiskanje na gumb je ideja in ne izvedba ideje. Izvedba ideje bi bil gonilnik za PDA, ki to podpira, napisan na tocno dolocen nacin..
> vsaj nekajkrat postavljena trditev o prior artu tabov in niti en dokaz v
> podkrepitev tem trditvam. Zakaj tako?
http://help.texoma.net/how_to/2.21c.htm
Tole se mi zdi, kot prior art. Uporabljeni so tabi. Adobe je dobil patent za idejo. Spomnili so se, da bi lahko vec orodih stlacili na razlicne tabe, ki bi jih potem preklapljal. Ves kaj je se bolj absurdno, tole:
http://swpat.ffii.org/patents/samples/e...
Za patent so prosili leta 1995, trajalo je pa sest let, da so ga dobili. Velja pa jim tudi za teh sest let, ko ga se ni bilo.
> To ni nikjer dovoljeno, ker ne more biti. Če je, je v nasprotju s patentno
> zakonodajo. Prosim dokaz. Ker drugače so tvoje trditve ...
> MS je patentiral dvoklik. Ne klik, ker kot veš, Linux uporablja klik za
> aktivacijo in ni nič narobe.
Zgoraj omenjeni patent tabov patentira idejo... in ne metode.
MS je patentiral pritiskanje na gumb. Ce pritisnes enkrat na gumb se pozene aplikacija, ce dalj casa drzis gumb, se pozene druga aplikacija, ce pa dvakrat na hitro pritisnes, pa se pozene tretja aplikacija. Patent
Therefore, as an alternative to launching applications by using the stylus, the Palm-size PC contains a plurality of buttons (called application buttons) that are used to launch the more common applications installed on a Palm-size PC
Za patent so zaprosili leta 2002. Patent je bil odobren. Palm, je imel stiri gumbe s katerimi si lahko poganjal aplikacije na PDAjih ze pri prvem Palmu, ki so ga naredili.
Pritiskanje na gumb je ideja in ne izvedba ideje. Izvedba ideje bi bil gonilnik za PDA, ki to podpira, napisan na tocno dolocen nacin..
kopernik ::
Maria,
copy&paste se najbrž nanaša na open-source ? Res je, da je veliko odprtokodnih projektov nekakšna kopija plačljivih orodij, toda večina ljudi vidi samo najbolj razširjene "kopije" in še to navadno samo za workstation (npr. firefox, open office, gimp, itd.). Po drugi strani se dandanes v veliko plačljivih programih najde programska koda, ki je na voljo kot knjižnica ali del knjižnice izdane kot open-source. Za marsikatero opravilo plačljive knjižnice ali orodja sploh ne obstajajo ! Tako da bi lahko rekli, da znanje teče v obe smeri. Kar se mi zdi edino logično in pravilno.
copy&paste se najbrž nanaša na open-source ? Res je, da je veliko odprtokodnih projektov nekakšna kopija plačljivih orodij, toda večina ljudi vidi samo najbolj razširjene "kopije" in še to navadno samo za workstation (npr. firefox, open office, gimp, itd.). Po drugi strani se dandanes v veliko plačljivih programih najde programska koda, ki je na voljo kot knjižnica ali del knjižnice izdane kot open-source. Za marsikatero opravilo plačljive knjižnice ali orodja sploh ne obstajajo ! Tako da bi lahko rekli, da znanje teče v obe smeri. Kar se mi zdi edino logično in pravilno.
Tear_DR0P ::
kokr jst vem je copy&paste plačljivih programov tehnično nemogoče izvest, ker ne poznaš kode.
Patentiranje pa odpraviš kako drugače. Na primeru.
Kolk časa so že na trgu allstarke?? Pa jih ljudje kupujejo po 14k SIT tudi če lahko Alistar kupuš že za jurja. Pa ni razlike v kvaliteti, ni razlike v dizajnu. Vsa razlika ki obstaja je v znaku Converse. Po mojem patent ne reši vsega. Samo ime firme, ki je nekoč pomenl tudi garancijo in money back, pa danes ne pomeni več veliko, razen mode. Tudi brez patenta lahko postaneš monopolist, al pa vsaj najboljši, samo znat moreš, na pa da maš dovolj denarja za patent registrirat.
Patentiranje pa odpraviš kako drugače. Na primeru.
Kolk časa so že na trgu allstarke?? Pa jih ljudje kupujejo po 14k SIT tudi če lahko Alistar kupuš že za jurja. Pa ni razlike v kvaliteti, ni razlike v dizajnu. Vsa razlika ki obstaja je v znaku Converse. Po mojem patent ne reši vsega. Samo ime firme, ki je nekoč pomenl tudi garancijo in money back, pa danes ne pomeni več veliko, razen mode. Tudi brez patenta lahko postaneš monopolist, al pa vsaj najboljši, samo znat moreš, na pa da maš dovolj denarja za patent registrirat.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
drejc ::
kokr jst vem je copy&paste plačljivih programov tehnično nemogoče izvest, ker ne poznaš kode.
Drugače je če poznaš decompilerje.
Maria ::
BigWhale
> Tole se mi zdi, kot prior art. Uporabljeni so tabi. Adobe je dobil patent za idejo. Spomnili so se, da bi lahko vec orodih stlacili na razlicne tabe, ki bi jih potem preklapljal.
in
> Zgoraj omenjeni patent tabov patentira idejo... in ne metode.
in izpis iz tvojega linka
> Name of the Invention: Method of displaying multiple sets of information in the same area of a computer screen
Claim 1:
A method for combining on a computer display an additional set of information displayed in a first area of the display and having associated with it a selection indicator into a group of multiple sets of information needed on a recurring basis displayed in a second area of the screen, comprising the steps of
Pod prvo:
- se ti zdi, kot prior art. Če bi prebral patent (link minmax-a) bi videl, da je bistvo v povečanju aktivne površine in hkratni uporabi več orodij za delo na tej aktivni površini.
Ne želim nastopati kot odvetnica Adoba, vendar ti povem, kar mislim, da bi ti povedali patentni presojevalci. Tabi v Win3.1 ne povečujejo površino aktivnega dela, ker so fiksni in formirani kot obrazci, kar v tabih, ki jih je zaščitil Adobe ni tako.
Hkrati so bila v Win 3.1 okna, kjer so bili ti tabi, fiksno omejena, kar je primer še danes v podobnih primerih.
Kot drugo:
- v vezi s patentiranjem ideje in ne metode. Upam, da je izpis iz tvojega linka dovolj za odgovor.
> Pritiskanje na gumb je ideja in ne izvedba ideje.
To je tvoje mnenje, ki ga seveda lahko zagovarjaš. Če pogledaš njihov link, je opis zaščite takšen:
> A method and system are provided for extending the functionality of application buttons on a limited resource computing device. Alternative application functions are launched based on the length of time an application button is pressed. A default function for an application is launched if the button is pressed for a short, i.e., normal, period of time. An alternative function of the application is launched if the button is pressed for a long, (e.g., at least one second), period of time. Still another function can be launched if the application button is pressed multiple times within a short period of time, e.g., double click.
in še prvi zahtevek
>1. A method for expanding the functionality of an application button on a limited resource computing device, comprising:
(a) detecting that an application button associated with a limited resource computing device application has been pressed;
(b) determining the length of time the application button has been pressed;
(c) opening an application if the application button is released prior to the expiration of a threshold time limit; and
(d) opening the application and automatically causing the application to display the last known state of the application if the application button is pressed, without being released, for a period equal to or in excess of the threshold time limit.
Moj komentar ni potreben.
Maria
> Tole se mi zdi, kot prior art. Uporabljeni so tabi. Adobe je dobil patent za idejo. Spomnili so se, da bi lahko vec orodih stlacili na razlicne tabe, ki bi jih potem preklapljal.
in
> Zgoraj omenjeni patent tabov patentira idejo... in ne metode.
in izpis iz tvojega linka
> Name of the Invention: Method of displaying multiple sets of information in the same area of a computer screen
Claim 1:
A method for combining on a computer display an additional set of information displayed in a first area of the display and having associated with it a selection indicator into a group of multiple sets of information needed on a recurring basis displayed in a second area of the screen, comprising the steps of
Pod prvo:
- se ti zdi, kot prior art. Če bi prebral patent (link minmax-a) bi videl, da je bistvo v povečanju aktivne površine in hkratni uporabi več orodij za delo na tej aktivni površini.
Ne želim nastopati kot odvetnica Adoba, vendar ti povem, kar mislim, da bi ti povedali patentni presojevalci. Tabi v Win3.1 ne povečujejo površino aktivnega dela, ker so fiksni in formirani kot obrazci, kar v tabih, ki jih je zaščitil Adobe ni tako.
Hkrati so bila v Win 3.1 okna, kjer so bili ti tabi, fiksno omejena, kar je primer še danes v podobnih primerih.
Kot drugo:
- v vezi s patentiranjem ideje in ne metode. Upam, da je izpis iz tvojega linka dovolj za odgovor.
> Pritiskanje na gumb je ideja in ne izvedba ideje.
To je tvoje mnenje, ki ga seveda lahko zagovarjaš. Če pogledaš njihov link, je opis zaščite takšen:
> A method and system are provided for extending the functionality of application buttons on a limited resource computing device. Alternative application functions are launched based on the length of time an application button is pressed. A default function for an application is launched if the button is pressed for a short, i.e., normal, period of time. An alternative function of the application is launched if the button is pressed for a long, (e.g., at least one second), period of time. Still another function can be launched if the application button is pressed multiple times within a short period of time, e.g., double click.
in še prvi zahtevek
>1. A method for expanding the functionality of an application button on a limited resource computing device, comprising:
(a) detecting that an application button associated with a limited resource computing device application has been pressed;
(b) determining the length of time the application button has been pressed;
(c) opening an application if the application button is released prior to the expiration of a threshold time limit; and
(d) opening the application and automatically causing the application to display the last known state of the application if the application button is pressed, without being released, for a period equal to or in excess of the threshold time limit.
Moj komentar ni potreben.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Maria ::
kopernik
Copy&Paste se ne nanaša predvsem na open-source skupnost. Nanaša se na sprevrženo mentaliteto, ki jo najdeš tako tu kot tam. Ta mentaliteta ima mnogo korenin v socialistični logiki, kjer je bilo vse naše, četudi so delali le eni. In to, da je vse naše, so najbolj vpili tisti, ki niso naredili nič ali zelo malo ali samo mešali meglo.
Verjamem in vem, da je kar nekaj posameznikov in skupin iz open source skupnosti zelo ustvarjalnih in inovativnih in želim si, da bili še bolj uspešni=inovativni, ker je to edini način, da bi s resničnim prior art-om omejili velike. Pa očitno tega mnogi sploh ne razumejo. Še ne.
Maria
Copy&Paste se ne nanaša predvsem na open-source skupnost. Nanaša se na sprevrženo mentaliteto, ki jo najdeš tako tu kot tam. Ta mentaliteta ima mnogo korenin v socialistični logiki, kjer je bilo vse naše, četudi so delali le eni. In to, da je vse naše, so najbolj vpili tisti, ki niso naredili nič ali zelo malo ali samo mešali meglo.
Verjamem in vem, da je kar nekaj posameznikov in skupin iz open source skupnosti zelo ustvarjalnih in inovativnih in želim si, da bili še bolj uspešni=inovativni, ker je to edini način, da bi s resničnim prior art-om omejili velike. Pa očitno tega mnogi sploh ne razumejo. Še ne.
Maria
Maria ::
Tear_DROP
> Tudi brez patenta lahko postaneš monopolist, al pa vsaj najboljši, samo znat moreš, na pa da maš dovolj denarja za patent registrirat.
Če želiš nekaj (vsekakor več kot vsi na svetu) znati, moraš v to veliko investirati. Denar, trud, želje, ...Pogosto bistveno več, kot je cena prijave ali vzdrževanja patenta.
Si pa s patentom nekaj teh stroškov lahko z gotovostjo povrneš, v nasprotnem primeru se ti lahko zgodi, da osvojiš znanje, imaš idejo, realiziraš le to in nimaš od tega nič, ker te veliki copy&paste trgovci povozijo.
Kako ti naj nekdo sledi v takšnem sistemu?
Maria
> Tudi brez patenta lahko postaneš monopolist, al pa vsaj najboljši, samo znat moreš, na pa da maš dovolj denarja za patent registrirat.
Če želiš nekaj (vsekakor več kot vsi na svetu) znati, moraš v to veliko investirati. Denar, trud, želje, ...Pogosto bistveno več, kot je cena prijave ali vzdrževanja patenta.
Si pa s patentom nekaj teh stroškov lahko z gotovostjo povrneš, v nasprotnem primeru se ti lahko zgodi, da osvojiš znanje, imaš idejo, realiziraš le to in nimaš od tega nič, ker te veliki copy&paste trgovci povozijo.
Kako ti naj nekdo sledi v takšnem sistemu?
Maria
BigWhale ::
(d) opening the application and automatically causing the application to display the last known state of the application if the application button is pressed, without being released, for a period equal to or in excess of the threshold time limit.
> Moj komentar ni potreben.
Kljuka in vrata:
Metoda aktiviranja naprave za prehod s pritiskom na kljuko, nam omogoci nemoten prehod v sosednji prostor.
To je ideja in ne metoda, ceprav pise, da je metoda.
Ves kaj je izvedba ideje v zgornjem MS primeru, tole:
To je izvedba... in zdajle ti jih napisem se deset drugih, ce hoces. Razumes zdaj? Idejo pritiskanja na gumb lahko realiziras na desetine nacinov. Zato ideje NE bi smel patentirati ampak izvedbo. Naj patentirajo programsko kodo, ki so jo napisali.
Ampak ne, tega ne storijo, ker bi potem vsak videl to kodo. In zakaj je to pri traktorski prikolici drugace? Nihce ni patentiral 'priklapljanja prikolice', kot idejo. Najbrz pa je kdo patentiral dolocen tip traktorskega prikljucka. Jaz se vedno lahko svojo prikolico s strikom privezem na traktor, ce mi pase in jo vlecem za sabo. Ne smem pa izdelati istega prikljucka.
Povej samo eno: Ali vidis in razumes fundamentalno razliko? Se ti zdi, da je razlika med primeroma? Ne pisati pol strani dolgega odgovora.
> Moj komentar ni potreben.
Kljuka in vrata:
Metoda aktiviranja naprave za prehod s pritiskom na kljuko, nam omogoci nemoten prehod v sosednji prostor.
To je ideja in ne metoda, ceprav pise, da je metoda.
Ves kaj je izvedba ideje v zgornjem MS primeru, tole:
while (event->is_running)
{
if (button_active(button_1))
{
button_timer++;
}
if (button_timer > 100)
{
launch_app(STATE_PREVIOUS);
} else if (button_timer > 50) {
launch_app(STATE_NEW);
}
}
To je izvedba... in zdajle ti jih napisem se deset drugih, ce hoces. Razumes zdaj? Idejo pritiskanja na gumb lahko realiziras na desetine nacinov. Zato ideje NE bi smel patentirati ampak izvedbo. Naj patentirajo programsko kodo, ki so jo napisali.
Ampak ne, tega ne storijo, ker bi potem vsak videl to kodo. In zakaj je to pri traktorski prikolici drugace? Nihce ni patentiral 'priklapljanja prikolice', kot idejo. Najbrz pa je kdo patentiral dolocen tip traktorskega prikljucka. Jaz se vedno lahko svojo prikolico s strikom privezem na traktor, ce mi pase in jo vlecem za sabo. Ne smem pa izdelati istega prikljucka.
Povej samo eno: Ali vidis in razumes fundamentalno razliko? Se ti zdi, da je razlika med primeroma? Ne pisati pol strani dolgega odgovora.
kopernik ::
Ravno to je problem pri softverskih patentih - da je skoraj nemogoče dokazati, kaj vse stoji za nekim patentom, koliko razvoja in investicij. Patenti so, po besedah Marie, ravno to: zaščita investicij v razvoj. Ker podjetja porabijo ogromno denarja za realizacijo neke ideje. No, pri softveru to ni tako in tudi če v nekaterih primerih je tako, je to zelo težko dokazljivo oz. lahko podjetja z enostavnimi triki prikažejo poljubno stanje.
drejc ::
Naj patentirajo programsko kodo, ki so jo napisali
Men se tut to ne zdi prevec pametno, ker potem lahko grem in obfusciram kodo iz open source projektov (al jih pa spustim cez criticall :)))) ) pa mam kak soliden patent.
Zanima me, zakaj ne patentirajo ideje, s tem da morajo napisati vsaj tri realne implementacije te ideje. Zakaj tako ne stimajo tile patentki?
Tear_DR0P ::
Ker ne znajo tega
Oziroma nočejo, kajti to ni donosno. donosno je vzeti idejo drugega in jo patentirati pred njim :)
Če želiš nekaj (vsekakor več kot vsi na svetu) znati, moraš v to veliko investirati. Denar, trud, želje, ...Pogosto bistveno več, kot je cena prijave ali vzdrževanja patenta.
Oziroma nočejo, kajti to ni donosno. donosno je vzeti idejo drugega in jo patentirati pred njim :)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Maria ::
BigWhale
> The method and apparatus for launching the application function comprises: detecting that an application button has been pressed; determining the length of time the application button has been pressed; and launching alternative application functions based on the length of time the application button was pressed. If an application button is pressed for a short period of time, e.g., less than one second , an application function, such as displaying a view is launched. For example, if the application is a notes application, a short button press displays a list of summary information for the stored notes. If the same application button is pressed for a long period of time, e.g., at least one second, an alternative application function is launched. Using the notes example, a new note is opened for a long button press. Yet a third application function can be launched for a multi-press (e.g., double click) of an application button.
Opaziš čase? V ideji časov ne bi bilo definiranih. In šele različni odzivni/reakcijski časi naredijo dvoklik (ki ga seveda mora gumb podpirati, kjer smo spet pri metodi in izvedbi) res pravi dvoklik. Če bi bili ti reakcijski časi postavljeni več kot 5 s, bi dvoklik ne bil več dvoklik, ampak neuporabno zavlačevanje pri delu z miško.
Če vseeno misliš, da so patentirali idejo, napiši emeil US patentnemu uradu za razlago zakaj so dovolili, da je zapisana metoda in ne ideja in zakaj so posledično dovolili patent. Za boljšo oborožitev z znanjem, naj ST naredi interviju s predstavnikom slovenskega patentega urada in vtaknite to vprašanje noter in boš dobil še drugo mnenje.
> Jaz se vedno lahko svojo prikolico s strikom privezem na traktor, ce mi pase in jo vlecem za sabo. Ne smem pa izdelati istega prikljucka.
Se povsem strinjam. Uporabljaj namesto dvoklika peteroklik (ali SOS klik) in nihče ti nič ne bo mogel.
Maria
dodatek
> Naj patentirajo programsko kodo, ki so jo napisali.
Programske kode v osnovi ni mogoče patentirati. To je dogovor.
> The method and apparatus for launching the application function comprises: detecting that an application button has been pressed; determining the length of time the application button has been pressed; and launching alternative application functions based on the length of time the application button was pressed. If an application button is pressed for a short period of time, e.g., less than one second , an application function, such as displaying a view is launched. For example, if the application is a notes application, a short button press displays a list of summary information for the stored notes. If the same application button is pressed for a long period of time, e.g., at least one second, an alternative application function is launched. Using the notes example, a new note is opened for a long button press. Yet a third application function can be launched for a multi-press (e.g., double click) of an application button.
Opaziš čase? V ideji časov ne bi bilo definiranih. In šele različni odzivni/reakcijski časi naredijo dvoklik (ki ga seveda mora gumb podpirati, kjer smo spet pri metodi in izvedbi) res pravi dvoklik. Če bi bili ti reakcijski časi postavljeni več kot 5 s, bi dvoklik ne bil več dvoklik, ampak neuporabno zavlačevanje pri delu z miško.
Če vseeno misliš, da so patentirali idejo, napiši emeil US patentnemu uradu za razlago zakaj so dovolili, da je zapisana metoda in ne ideja in zakaj so posledično dovolili patent. Za boljšo oborožitev z znanjem, naj ST naredi interviju s predstavnikom slovenskega patentega urada in vtaknite to vprašanje noter in boš dobil še drugo mnenje.
> Jaz se vedno lahko svojo prikolico s strikom privezem na traktor, ce mi pase in jo vlecem za sabo. Ne smem pa izdelati istega prikljucka.
Se povsem strinjam. Uporabljaj namesto dvoklika peteroklik (ali SOS klik) in nihče ti nič ne bo mogel.
Maria
dodatek
> Naj patentirajo programsko kodo, ki so jo napisali.
Programske kode v osnovi ni mogoče patentirati. To je dogovor.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Maria ::
kopernik
> No, pri softveru to ni tako in tudi če v nekaterih primerih je tako, je to zelo težko dokazljivo oz. lahko podjetja z enostavnimi triki prikažejo poljubno stanje.
Ravno zato predlog relativizira čas in vsakdo bo premislil, kaj mu pomenijo vloženi stroški in energija v relativno krajšo zaščito, če se v resnici poslužuje takšnih ali drugačnih trikov in je zadeva nesmiselna. Pa tudi obvezna razlaga, kdaj v izdelku prvič uporabiš zaščiteno izvedbo, bi marsikaj prineslo k razčiščevanju, kaj v resnici je kaj.
Maria
> No, pri softveru to ni tako in tudi če v nekaterih primerih je tako, je to zelo težko dokazljivo oz. lahko podjetja z enostavnimi triki prikažejo poljubno stanje.
Ravno zato predlog relativizira čas in vsakdo bo premislil, kaj mu pomenijo vloženi stroški in energija v relativno krajšo zaščito, če se v resnici poslužuje takšnih ali drugačnih trikov in je zadeva nesmiselna. Pa tudi obvezna razlaga, kdaj v izdelku prvič uporabiš zaščiteno izvedbo, bi marsikaj prineslo k razčiščevanju, kaj v resnici je kaj.
Maria
Maria ::
drejc
> Zanima me, zakaj ne patentirajo ideje, s tem da morajo napisati vsaj tri realne implementacije te ideje. Zakaj tako ne stimajo tile patentki?
V vsakem patetnu so navedni primeri, ki opisujejo izvedbo rešitve. To je standard. Lahko so tudi slike ali skice.
Maria
> Zanima me, zakaj ne patentirajo ideje, s tem da morajo napisati vsaj tri realne implementacije te ideje. Zakaj tako ne stimajo tile patentki?
V vsakem patetnu so navedni primeri, ki opisujejo izvedbo rešitve. To je standard. Lahko so tudi slike ali skice.
Maria
_sem_ ::
Vsem, ki jih žulijo patenti,
Urad za intelektualno lastnino bo izvajal promocijo svojih storitev 3. februarja.
http://www.gzs.si/DRNivo2.asp?ID=19080&...
Urad za intelektualno lastnino bo izvajal promocijo svojih storitev 3. februarja.
http://www.gzs.si/DRNivo2.asp?ID=19080&...
Brane2 ::
Ja, vem. Dobil sem obvestilo o tem od njih po emailu 31.1.05 in rok prijave do 1.2.05.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Padec direktive o patentiranju softwara (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 22255 (18131) | |ucko |
| » | Patentna bitka se nadaljuje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 11750 (10157) | gpg |
| » | Okrogla miza o programskih patentih (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 24806 (21582) | Daedalus |
| » | Danska rešuje programerje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 14048 (11591) | Thomas |
| » | nasvet g. Marjanu Kodelji in reviji MOJ MIKRO (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6674 (5151) | BigWhale |