Novice » Industrijska lastnina » Patentna bitka se nadaljuje
Thomas ::
Kje pa. Nobena ustanova ni imuna pred sodišči, ne more proizvajati aktov, ki bi jih sodišča ne mogla razveljaviti, uslužbenci nobene ustanove niso vnaprej imuni na odškodninsko tožbo.
To je mit, da je EPO nekaj alienskega. Oziroma manipulacija.
To je mit, da je EPO nekaj alienskega. Oziroma manipulacija.
gpg ::
Nobena ustanova ni imuna pred sodišči, ne more proizvajati aktov, ki bi jih sodišča ne mogla razveljaviti, uslužbenci nobene ustanove niso vnaprej imuni na odškodninsko tožbo.
Pisna izjava predstavnice Urada RS za intelektualno lastnino: "Preizkuševalci pri EPU so pri svojem nadaljnjem delu pri podeljevanju patentov vezani na odločitve pritožbenih senatov, niso pa vezani na odločitve nacionalnih sodišč."
Na katerem sodišču bi jih tožil?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
Thomas ::
Bull. Seveda, da so vezani na zakonodajo. Lahko sicer "avtonomno odločajo o neki zadevi", vendar če mi NAPRIMER koruptivno podelijo patent na neko že široko uporabljano zdravilo, potem ga pa jest na tej podlagi umaknem iz prodaje, ljudje pa potem umirajo ... NAPRIMER ...
Potem se bodo naše roke zanesljivo oprijele rešetk. Vseh v verigi.
Povedal sem drastičen primer, da boste vsi razumeli, da ta "avtonomnost" ne gre v neskončnost. Omejena je z zakoni.
Potem se bodo naše roke zanesljivo oprijele rešetk. Vseh v verigi.
Povedal sem drastičen primer, da boste vsi razumeli, da ta "avtonomnost" ne gre v neskončnost. Omejena je z zakoni.
gpg ::
Če jih plačuje država - tako kot večino matematikov - potem naj prepustijo svoja eventualna odkritja delodajalcu. Tako imajo v pogodbi.
Tudi matematiki pišejo algoritme.
Pisatelje varuje copyright in še cel kup zakonov.
Tudi programi so zaščiteni za avorskimi pravicami.
Ekonomisti imajo ponavadi pri nekom plačo. Knjige z njihovimi gledišči so spet avtorsko zaščiteni.
Tudi programerji imajo ponavadi plačo in tudi njihove knjige so avtorsko zaščitene.
Špelce dobijo tantieme.
Če bi jaz vedel, kaj so tantiemi ... :(
Izumitelji algoritmov (pa naj bi bili fizične osebe ali pa korporacije) naj pa delajo za hvala lepa?
Tudi na področju drugih avtorskih del so deli, ki bi jih lahko patentno zaščitil. Zakaj bi morali biti programi posebnost?
Thomas ::
> Tudi matematiki pišejo algoritme.
Potem odvisno od pogodbe z delodajalcem, kako si bosta razdelila morebitni patent.
> Tudi programi so zaščiteni za avorskimi pravicami.
Programi ja. Njihovo bistvo - algoritmi pa ne.
> Tudi na področju drugih avtorskih del so deli, ki bi jih lahko patentno zaščitil. Zakaj bi morali biti programi posebnost?
Sej niso. Marsikaj lahko zaščitiš. Zakaj ne bi mogel/smel algoritmov?
Potem odvisno od pogodbe z delodajalcem, kako si bosta razdelila morebitni patent.
> Tudi programi so zaščiteni za avorskimi pravicami.
Programi ja. Njihovo bistvo - algoritmi pa ne.
> Tudi na področju drugih avtorskih del so deli, ki bi jih lahko patentno zaščitil. Zakaj bi morali biti programi posebnost?
Sej niso. Marsikaj lahko zaščitiš. Zakaj ne bi mogel/smel algoritmov?
WarpedGone ::
Zakaj ne bi mogel/smel algoritmov?
Napisanih v abstraktnem matematičnem jeziku, napisanih v c++ kodi, spisanih v asemblerju, prevedenih v mašinsko kodo, ali šele ko se dejansko izvajajo na nekem CPUju?
Meniš, da je ideja skrita za FFT patentabilna zadeva? QuickSort? Hashiranje?, LZW kompresija?
Je namen patentov proizvajanje bogatašev ali spodbujanje napredka?
Misliš, da se bo razvoj softwera brez možnosti patentiranja upočasnil/zaustavil?
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
Thomas ::
Toliko kot nov ventil za vnetljive pline.
LZW je bil patentiran. Naj ga po tvoje izumitelj kar podari? Naj izumitelji podarijo vse svoje izume? Naj tudi kmetje podarijo krompir, zidarji/arhitekti pa hiše?
LZW je bil patentiran. Naj ga po tvoje izumitelj kar podari? Naj izumitelji podarijo vse svoje izume? Naj tudi kmetje podarijo krompir, zidarji/arhitekti pa hiše?
WarpedGone ::
In že sm komunist...
Razloži mi kako je patent na LZW pospešil napredek in omogočil nadaljne raziskave? Koliko izgube bi imeli 'odkritelji' če patenta nebi dobili?
Razloži mi kako je patent na LZW pospešil napredek in omogočil nadaljne raziskave? Koliko izgube bi imeli 'odkritelji' če patenta nebi dobili?
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
> Razloži mi kako je patent na LZW pospešil napredek in omogočil nadaljne raziskave?
Razloži ti meni, kako pripomore k napredku to, da ti od nečesa služiš?
Razloži ti meni, kako pripomore k napredku to, da ti od nečesa služiš?
WarpedGone ::
Toliko kot nov ventil za vnetljive pline.
Upravičenost patenotv v strojništvu je tut svoje poglavje. Kjer je rešitev rezultat dolgotrajnih in dragih raziskav, JA. Če pa je to le nova oblika ventila pa NE. Problem je v očitnosti patenta.
Če neki pogruntam sredi lepe noči med zijanjem v zvedze zakaj te svoje ideje ne smem uporabit le zato ker nism prvi, ki sm jo dobil? Moram plačat nekomu le zato da mi DOVOLI UPORABIT SVOJO LASTNO IDEJO. Kako že to spodbuja napredek?
Zbogom in hvala za vse ribe
WarpedGone ::
Thomas: I hate to say it, but: matr si trd.
Koliko dela je šlo v LZW? Koliko milijard $ je bilo vloženih v razvoj in jih je treba zdej s patentom zagotovit da se povrnejo? Ker brez patenta bi 'izumitelji' propadli ostali pa bi se blazno okoristili.
Ponavljam vprašanja ki jih lepo spregledaš:
Meniš, da je ideja skrita za FFT patentabilna zadeva? QuickSort? Hashiranje?, LZW kompresija?
Je namen patentov proizvajanje bogatašev ali spodbujanje napredka (omogočanje preživetja subjektom, ki vlagajo $ v razvoj novih tehnologij)?
Misliš, da se bo razvoj softwera brez možnosti patentiranja upočasnil/zaustavil? Zakaj in kako?
Koliko dela je šlo v LZW? Koliko milijard $ je bilo vloženih v razvoj in jih je treba zdej s patentom zagotovit da se povrnejo? Ker brez patenta bi 'izumitelji' propadli ostali pa bi se blazno okoristili.
Ponavljam vprašanja ki jih lepo spregledaš:
Meniš, da je ideja skrita za FFT patentabilna zadeva? QuickSort? Hashiranje?, LZW kompresija?
Je namen patentov proizvajanje bogatašev ali spodbujanje napredka (omogočanje preživetja subjektom, ki vlagajo $ v razvoj novih tehnologij)?
Misliš, da se bo razvoj softwera brez možnosti patentiranja upočasnil/zaustavil? Zakaj in kako?
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
Thomas ::
> Koliko milijard $ je bilo vloženih v razvoj in jih je treba zdej s patentom zagotovit da se povrnejo?
Sploh ni važno. Če sem sposoben si nekej izmisliti, česar si ti nisi, moram biti prav tako zaščiten kot ti, ki znaš pridelati krompir, ki ga jest ne znam.
Jasno?
Sploh ni važno. Če sem sposoben si nekej izmisliti, česar si ti nisi, moram biti prav tako zaščiten kot ti, ki znaš pridelati krompir, ki ga jest ne znam.
Jasno?
WarpedGone ::
Zanemarjaš povezanost. Vem da se je zavedaš, ampak vseeno.
Ti si v ameriki, js pa na taiwanu. Recmo. Ti svoje patentiraš. Js zate niti za tvoj izum nism nikol slišal, niti ga videl, skratka od njega nimam nič. Mam pa podoben problem in pridem do podobne rešitve. Samostojno.
Ker maš ti to rešitev patentirano ti kršim patent in ti moram plačat. Ker si bil prvi. To, da js 'beyond reasonable doubt' dokažem da sm do svoje rešitve prišel povsem SAM in od tvojega patenta nisem imel čisto NIČ ne igra nobe vloge. MORAM TI PLAČAT.
Tebi se to seveda dopade, meni pa ne, ker je to zame čisti strošek. Denar skozi okno. Izključno zato ker so taka pravila igre, od katerih pa družba lahko ima ali pa nima profita. Odvisno od področja dogajanja torej cene razvoja novih rešitev.
Ali je interes družbe da ti svojo rešitev poskusaš čimbolje prodat na trgu, prav tako tudi js svojo ali je interes družbe v tem da nagrajuje tiste, ki čimbolje zlorablja pravila?
Patenti so umeten poseg v segmetne kjer prosti trg ni sposoben zagotavljati napredka (farmacija: nova zdravila - generiki).
Softwer je daleč od tega in patenti pomenijo ravno nasprotno - zavirajo napredek.
Ti si v ameriki, js pa na taiwanu. Recmo. Ti svoje patentiraš. Js zate niti za tvoj izum nism nikol slišal, niti ga videl, skratka od njega nimam nič. Mam pa podoben problem in pridem do podobne rešitve. Samostojno.
Ker maš ti to rešitev patentirano ti kršim patent in ti moram plačat. Ker si bil prvi. To, da js 'beyond reasonable doubt' dokažem da sm do svoje rešitve prišel povsem SAM in od tvojega patenta nisem imel čisto NIČ ne igra nobe vloge. MORAM TI PLAČAT.
Tebi se to seveda dopade, meni pa ne, ker je to zame čisti strošek. Denar skozi okno. Izključno zato ker so taka pravila igre, od katerih pa družba lahko ima ali pa nima profita. Odvisno od področja dogajanja torej cene razvoja novih rešitev.
Ali je interes družbe da ti svojo rešitev poskusaš čimbolje prodat na trgu, prav tako tudi js svojo ali je interes družbe v tem da nagrajuje tiste, ki čimbolje zlorablja pravila?
Patenti so umeten poseg v segmetne kjer prosti trg ni sposoben zagotavljati napredka (farmacija: nova zdravila - generiki).
Softwer je daleč od tega in patenti pomenijo ravno nasprotno - zavirajo napredek.
Zbogom in hvala za vse ribe
G-man ::
Thomas, tako logiko, kdo je prvi, smo se šli kot 5-letni otroci.
Drugače pa me zmerom bolj navdaja jeza nad tem kar se dogaja (patenti + "trusted" computing). Države bi morale M$ razbit zaradi monopoliziranja. Zdaj se bo šele začelo ta hudo.
Drugače pa me zmerom bolj navdaja jeza nad tem kar se dogaja (patenti + "trusted" computing). Države bi morale M$ razbit zaradi monopoliziranja. Zdaj se bo šele začelo ta hudo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: G-man ()
gpg ::
Sej niso.
S katerimi drugimi patenti lahko neposredno omejiš izkoriščanje avtorskih pravic?
Marsikaj lahko zaščitiš. Zakaj ne bi mogel/smel algoritmov?
Ker patenti delujejo drugače na področju abstraktne logike kot na področju konkretnih fizičnih rešitev?
Thomas ::
> Ker patenti delujejo drugače na področju abstraktne logike kot na področju konkretnih fizičnih rešitev?
Konkretne fizične rešitve so narejene na podlagi abstraktnih intelektualnih rešitev.
Tako za ventile, kot za kriptiranje.
Zakaj bi eno bilo patentibilno, drugo ne?
> Mam pa podoben problem in pridem do podobne rešitve. Samostojno.
Tako je tudi pri ventilih.
So torej problem patenti na splošno?
Konkretne fizične rešitve so narejene na podlagi abstraktnih intelektualnih rešitev.
Tako za ventile, kot za kriptiranje.
Zakaj bi eno bilo patentibilno, drugo ne?
> Mam pa podoben problem in pridem do podobne rešitve. Samostojno.
Tako je tudi pri ventilih.
So torej problem patenti na splošno?
minmax ::
thomas, da bomo bolj konkretni. jaz se ne spoznam na venitle in zato o njih ne bom govoril. lahko pa rečem, da se delno spoznam na teorijo izračunljivosti, softerski inžiniring in trg IT.
no in intuicija mi govori, da bomo imeli kot družba in tudi kot veja industrije (software del IT) večji bruto učinek, v kolikor ne bo patentabilnosti. in (morda slučajno?) se z mojim intuitivnim razmišljanjem ujemajo tudi analize tistih, ki jim je ekonomija profesija - npr. Maskin.
Torej, jaz ne vem kako je z ventili, ker ne poznam niti osnovnih zakonitosti trga z ventili. Poznam pa malce bolj podrobno dogajanje na trgu IT (nikakor ne trdim, da vem vse, vem le veliko več kot vem o ventilih). Moji osebni zaključki, ki izhajajo iz osebnih razmislekov, pa se slučajno poklapajo tudi z analizami, da točno na tem področju - software - je bruto učinek patentov negativen.
Lahko citiraš kakega ekonomista, ki bi za _to_ področje prišel do rezultatov nasprotnim Maskinovim?
še enkrat, različna področja delujejo različno. ista zakonodaja ima lahko celo extremno različne etične posledice, zato so recimo v Katarju bolj natančno definirali izjemo TRIPSa glede patentov, ki se nanašajo na zdravstvo. enako kot različne etične posledice ima lahko povsem enaka zakonodaja na različnih panogah povsem različne ekonomske učinke, zopet odvisno od panoge. zato je posplošitev na vse panoge s tvoje strani povsem neprimerna.
in ne, v tej debati ne govorim, da bi bilo patentni sistem v celoti opustiti, čeprav morda to je ali pa ni moje osebno prepričanje. v tej debati govorim, da je bruto učinek patentiranja na trgu softwarskih rešitev negativen z večih zornih kotov, ki se na koncu tičejo kvalitete mojega življenja - recimo z zornega kota, da evropa gospodarsko dohiti ZDA, ali pa z zornega kota kako bom lahko ekonomsko dostojno priskrbljen čez nekaj desetletij.
torej: če hočeš govorit o koristih ali slabostih patentiranja, moramo v debati najprej definirati glede na kaj se te koristi meri - je to večanje BDPja države, je to približevanje EU ZDA, je to obdržanje kitajske in indije na varni razdalji, je to omogočanje bogatitve določenim ljudem ali podjetjem, je to svoboda govora in izražanja idej, je to imanentna pravica do lastenja idej. ... vse to so lahko legitimna merila. vendar si jih moraš v naprej izbrati in ne mejavati jih, kot ti to slučajno zapaše, zato da lažje utemeljiš.
ko si boš izbral ta merila se lahko pogovarjamo ali nam ustrezajo. šele ko uskladimo merila, se lahko pogovarjamo ali patentniranje softwara vodi k bližanju ali oddaljevanju od ciljev določenim s temi merili.
no in intuicija mi govori, da bomo imeli kot družba in tudi kot veja industrije (software del IT) večji bruto učinek, v kolikor ne bo patentabilnosti. in (morda slučajno?) se z mojim intuitivnim razmišljanjem ujemajo tudi analize tistih, ki jim je ekonomija profesija - npr. Maskin.
Torej, jaz ne vem kako je z ventili, ker ne poznam niti osnovnih zakonitosti trga z ventili. Poznam pa malce bolj podrobno dogajanje na trgu IT (nikakor ne trdim, da vem vse, vem le veliko več kot vem o ventilih). Moji osebni zaključki, ki izhajajo iz osebnih razmislekov, pa se slučajno poklapajo tudi z analizami, da točno na tem področju - software - je bruto učinek patentov negativen.
Lahko citiraš kakega ekonomista, ki bi za _to_ področje prišel do rezultatov nasprotnim Maskinovim?
še enkrat, različna področja delujejo različno. ista zakonodaja ima lahko celo extremno različne etične posledice, zato so recimo v Katarju bolj natančno definirali izjemo TRIPSa glede patentov, ki se nanašajo na zdravstvo. enako kot različne etične posledice ima lahko povsem enaka zakonodaja na različnih panogah povsem različne ekonomske učinke, zopet odvisno od panoge. zato je posplošitev na vse panoge s tvoje strani povsem neprimerna.
in ne, v tej debati ne govorim, da bi bilo patentni sistem v celoti opustiti, čeprav morda to je ali pa ni moje osebno prepričanje. v tej debati govorim, da je bruto učinek patentiranja na trgu softwarskih rešitev negativen z večih zornih kotov, ki se na koncu tičejo kvalitete mojega življenja - recimo z zornega kota, da evropa gospodarsko dohiti ZDA, ali pa z zornega kota kako bom lahko ekonomsko dostojno priskrbljen čez nekaj desetletij.
torej: če hočeš govorit o koristih ali slabostih patentiranja, moramo v debati najprej definirati glede na kaj se te koristi meri - je to večanje BDPja države, je to približevanje EU ZDA, je to obdržanje kitajske in indije na varni razdalji, je to omogočanje bogatitve določenim ljudem ali podjetjem, je to svoboda govora in izražanja idej, je to imanentna pravica do lastenja idej. ... vse to so lahko legitimna merila. vendar si jih moraš v naprej izbrati in ne mejavati jih, kot ti to slučajno zapaše, zato da lažje utemeljiš.
ko si boš izbral ta merila se lahko pogovarjamo ali nam ustrezajo. šele ko uskladimo merila, se lahko pogovarjamo ali patentniranje softwara vodi k bližanju ali oddaljevanju od ciljev določenim s temi merili.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: minmax ()
jype ::
Thomas: v patentnem zakonodaju sta dva nasproti si stojeca pojma: eno je IZUM, do katerega pride izumitelj z eksperimentiranjem s silami narave in njihovimi ucinki, drugo pa je ODKRITJE, do katerega pride raziskovalec z intelektualnim udejstvovanjem.
Prva dela so lahko delezna patentne zascite, saj potencialno zahtevajo velike materialne vlozke, ki jih mora izumitelju nekdo povrniti, zato drzava izumitelju kot vzpodbudo za nadaljno inovativnost podeli zacasen monopol.
Druga dela so (no, njihovi opisi, beri "tretja dela" nizje) delezna avtorske zascite, saj je dobro, da lahko avtor do zascite pride s primerljivimi stroski kot je prisel do samega odkritja. Ker do enakega odkritja pogosto pridejo tudi drugi, tega odkritja ne smemo monopolizirati.
Tretja dela, med katera spadajo tako znanstvena in literarna dela kot programi za racunalnike, pa so opisi drugie vrste del in so v svojem bistvu vedno abstraktne tvorbe, ki so avtorsko zascitene. Nobenega ekonomskega razloga ni, da bi ta zascita lahko posegala na pravice drugih avtorjev, ki so izdelali podoben ali enak izdelek, eticno gledano pa bi to lahko bilo zelo sporno.
Dejstvo, po katerem se krompir bistveno razlikuje od algoritma je, da ce mi das krompir, ga ti nimas vec, ce mi das algoritem, ga pa se vedno imas. Na podlagi tega dejstva so se v zgodovini intelektualni monopolisti vedno poskusali obdrzati na svojem polozaju. Cerkev je prezirala in sovrazila tisk, ki je prvi izum, ki je demonopoliziral prvo fizicno obliko =intelektualne lastnine: knjigo. Danes WIPO in razvite drzave poskusajo ohranjati monopol nad svetovno zakonodajo, ki se tice intelektualne lastnine, a jim bolj slabo uspeva. Jasno je, da se ne odlocamo med zascito avtorjev in komunizmom, ampak med intelektualnim fevdalizmom in prostim trgom. Zascite morajo ucinkovati tako, da ne omogocajo zlorab, ali pa je bolje, da jih ni.
To nima nobene zveze s tem ali uradniki lahko zlorabljajo svoj polozaj ali ne: ce zakonodaja zlorabe omogoca, potem to niso zlorabe.
Prva dela so lahko delezna patentne zascite, saj potencialno zahtevajo velike materialne vlozke, ki jih mora izumitelju nekdo povrniti, zato drzava izumitelju kot vzpodbudo za nadaljno inovativnost podeli zacasen monopol.
Druga dela so (no, njihovi opisi, beri "tretja dela" nizje) delezna avtorske zascite, saj je dobro, da lahko avtor do zascite pride s primerljivimi stroski kot je prisel do samega odkritja. Ker do enakega odkritja pogosto pridejo tudi drugi, tega odkritja ne smemo monopolizirati.
Tretja dela, med katera spadajo tako znanstvena in literarna dela kot programi za racunalnike, pa so opisi drugie vrste del in so v svojem bistvu vedno abstraktne tvorbe, ki so avtorsko zascitene. Nobenega ekonomskega razloga ni, da bi ta zascita lahko posegala na pravice drugih avtorjev, ki so izdelali podoben ali enak izdelek, eticno gledano pa bi to lahko bilo zelo sporno.
Dejstvo, po katerem se krompir bistveno razlikuje od algoritma je, da ce mi das krompir, ga ti nimas vec, ce mi das algoritem, ga pa se vedno imas. Na podlagi tega dejstva so se v zgodovini intelektualni monopolisti vedno poskusali obdrzati na svojem polozaju. Cerkev je prezirala in sovrazila tisk, ki je prvi izum, ki je demonopoliziral prvo fizicno obliko =intelektualne lastnine: knjigo. Danes WIPO in razvite drzave poskusajo ohranjati monopol nad svetovno zakonodajo, ki se tice intelektualne lastnine, a jim bolj slabo uspeva. Jasno je, da se ne odlocamo med zascito avtorjev in komunizmom, ampak med intelektualnim fevdalizmom in prostim trgom. Zascite morajo ucinkovati tako, da ne omogocajo zlorab, ali pa je bolje, da jih ni.
To nima nobene zveze s tem ali uradniki lahko zlorabljajo svoj polozaj ali ne: ce zakonodaja zlorabe omogoca, potem to niso zlorabe.
gpg ::
Konkretne fizične rešitve so narejene na podlagi abstraktnih intelektualnih rešitev.
Lahko ventil izumiš samo z matematičnim znanjem? Lahko ventil implementiraš v svoji glavi (z mislimi)?
Ventil je konktetna fizična rešitev.
Kriptiranje je abstraktna logična rešitev.
Matematika, vključno s procesiranjem podatkov, je preveč pomembno orodje na vseh področjih tehnike, da bi bilo patentabilno samo zase.
3p ::
Jasno je, zakaj ameri pushajo patente. V postindustrijski družbi, ki jo bodo kmalu imeli - sicer ne zaradi starih sanj o avtomatizirani proizvodnji, in bla bla bla, ampak ker bodo vso proizvodnjo izvozili v revne države, jim v trenutku, ko se "oni tam doli" odločijo, da pa lahko iste ali podobne stvari proizvajajo kar sami, ostanejo zgolj samo še patenti in debele riti. In zato je bistveno zanje, da patentirajo še debeli krompir (patenti na področju genetike), debele riti (tudi deli človeškega genoma so patentirani), da o vsem drugem sploh ne govorimo. Jasno je tudi, da so v to pripravljeni ogromno vložiti, v države, ki bi se temu sistemu upirale najbrž tudi tone TNTja (in njegovih bolj zajebanih patentiranih naslednikov).
Tako kot vse drugo v družbi, je obstoj in obseg patentnih pravic stvar dogovora. In ker se o tem dogovarjamo ravnokar, bi bilo nesmiselno ne zastopati svojega (in pravzaprav za vse, razen za par velikih) stališča. Mogoče bo kdo temu rekel, da je neke vrste razredna revolucija, pa ni. Tiho revolucijo na tem področju izvajajo predvsem firme. Če se zdaj ne bomo zgrebli za svoje, bomo jebali ježa še dooolgo. Smešno je, da se posledic večina sploh ne zaveda in da naše ovce v EU parlamentu lepo dvigajo roke proti sebi. Debata daje priložnost v širši razmislek o patentni zaščiti. Ali res nekomu, ker je prvi sral na WCju pripada patent zanj, in morajo vsi drugi (to pomeni ves "tretji, pa drugi svet") vse življenje srati na štrbunk ali pa plačati? In zakaj bi oni (t.j. mi) na to pristali?
Kaj zastopam jaz? Ne, nisem tipični opensource linuxar s slo-techa, ki sovraži vse kar diši po kaki firmi in denarju (t.j. vsaj dokler ne prileze s faksa in začne iskati službe). Načeloma bi dopustil še patentabilnost kakega ne-nonsense algoritma (kot je recimo že patentirani FFT, ki pa spet ni bil patentiran sam po sebi, ampak samo izvedba, Decimation in Time se mi zdi) - ampak praktično je tudi to čisto mimo, ker to pomeni samo, da bo tisti z dovolj vpliva spet lahko patentiral debeli krompir, medtem ko bom jaz moral zgruntat nekaj res norega. Bistveno pri stvari je, da kreganje okoli SW patentov sploh ni povezano s kakršnimkoli OS/proprietary SW debato. OS je itak samo poslovni model, ki se ga pa tudi pusha kot neko sveto kravo. Dejstvo pa je, da bodo, če se uveljavijo patenti kot jih silijo zdaj, bodo nasrkali praktično vsi. Opensourcarji, male firme, velike firme ki niso dovolj hitro skapirale pravil igre (patentiraj leseno žlico...)... To bo vodilo v večjo koncentracijo kot kapital sam.
Tako kot vse drugo v družbi, je obstoj in obseg patentnih pravic stvar dogovora. In ker se o tem dogovarjamo ravnokar, bi bilo nesmiselno ne zastopati svojega (in pravzaprav za vse, razen za par velikih) stališča. Mogoče bo kdo temu rekel, da je neke vrste razredna revolucija, pa ni. Tiho revolucijo na tem področju izvajajo predvsem firme. Če se zdaj ne bomo zgrebli za svoje, bomo jebali ježa še dooolgo. Smešno je, da se posledic večina sploh ne zaveda in da naše ovce v EU parlamentu lepo dvigajo roke proti sebi. Debata daje priložnost v širši razmislek o patentni zaščiti. Ali res nekomu, ker je prvi sral na WCju pripada patent zanj, in morajo vsi drugi (to pomeni ves "tretji, pa drugi svet") vse življenje srati na štrbunk ali pa plačati? In zakaj bi oni (t.j. mi) na to pristali?
Kaj zastopam jaz? Ne, nisem tipični opensource linuxar s slo-techa, ki sovraži vse kar diši po kaki firmi in denarju (t.j. vsaj dokler ne prileze s faksa in začne iskati službe). Načeloma bi dopustil še patentabilnost kakega ne-nonsense algoritma (kot je recimo že patentirani FFT, ki pa spet ni bil patentiran sam po sebi, ampak samo izvedba, Decimation in Time se mi zdi) - ampak praktično je tudi to čisto mimo, ker to pomeni samo, da bo tisti z dovolj vpliva spet lahko patentiral debeli krompir, medtem ko bom jaz moral zgruntat nekaj res norega. Bistveno pri stvari je, da kreganje okoli SW patentov sploh ni povezano s kakršnimkoli OS/proprietary SW debato. OS je itak samo poslovni model, ki se ga pa tudi pusha kot neko sveto kravo. Dejstvo pa je, da bodo, če se uveljavijo patenti kot jih silijo zdaj, bodo nasrkali praktično vsi. Opensourcarji, male firme, velike firme ki niso dovolj hitro skapirale pravil igre (patentiraj leseno žlico...)... To bo vodilo v večjo koncentracijo kot kapital sam.
BigWhale ::
LZW kot patent ne steje. Ker je bil abused. Zaradi takih zlorab bi morali patentne pravice odvzeti! Prav tako MP3 recimo.
Kako je bil abused? Tako, da so pustili ljudem, da ga uporabljajo, kjerkoli ga pac hocejo, vsak je lahko zastonj naredil gif viewer in v svoj program vgradil opcijo, da posname gif sliko. Prav tako je lahko vsak naredil mp3 predvajalnik.
No, potem so se pa odlocili, da bi pa mogoce kaj denarja pobrali od patenta. Pa so rekli, da vsi, ki uporabljajo GIF morajo placati licenco za patent. Prav tako so rekli, da mora licenco placati vsak, ki naredi mp3 predvajalnik.
Za GIF je bilo to kakih deset let po podeljenem patentu, ce se prav spomnim, za MP3 pa manj ampak se vedno dovolj casa po tem, ko je mp3 prisel v precej siroko uporabo.
Kako je bil abused? Tako, da so pustili ljudem, da ga uporabljajo, kjerkoli ga pac hocejo, vsak je lahko zastonj naredil gif viewer in v svoj program vgradil opcijo, da posname gif sliko. Prav tako je lahko vsak naredil mp3 predvajalnik.
No, potem so se pa odlocili, da bi pa mogoce kaj denarja pobrali od patenta. Pa so rekli, da vsi, ki uporabljajo GIF morajo placati licenco za patent. Prav tako so rekli, da mora licenco placati vsak, ki naredi mp3 predvajalnik.
Za GIF je bilo to kakih deset let po podeljenem patentu, ce se prav spomnim, za MP3 pa manj ampak se vedno dovolj casa po tem, ko je mp3 prisel v precej siroko uporabo.
WarpedGone ::
Kaj hočeš rečt s tem da ne šteje, ker je bil abused? Je precej dober primer zlorabe patentega mehanizma.
Zbogom in hvala za vse ribe
BigWhale ::
Ja, je primer zlorabe. Zato ne steje kot valid patent. ;)
Gandalfar, ne vem. mogoce. Vem pa, da so nedolgo nazaj spremenili licencno politiko in je od takrat naprej treba placatu tudi za predvajalnik, torej odkodirnik. Je bila cela frka. :)
Gandalfar, ne vem. mogoce. Vem pa, da so nedolgo nazaj spremenili licencno politiko in je od takrat naprej treba placatu tudi za predvajalnik, torej odkodirnik. Je bila cela frka. :)
MrStein ::
Thomas : "Koliko izgube bi ti imel, če bi poklonil vse kar narediš?"
Ne izmikaj se vprašanju ! Kaj je svet pridobil s patentom LZW ?
Ali pa kaka podmnožica sveta ?
" Sploh ni važno. Če sem sposoben si nekej izmisliti, česar si ti nisi,..."
Ja pa saj za to gre, đizus !
VSAK je sposobem dvoklik izmisliti. Le da eni potem te svoje ideje ne smejo uporabit, ker jim je drug "ukradel". (ne bi sicer uporabil te besede, ampak enim je priljubljena)
Ne izmikaj se vprašanju ! Kaj je svet pridobil s patentom LZW ?
Ali pa kaka podmnožica sveta ?
" Sploh ni važno. Če sem sposoben si nekej izmisliti, česar si ti nisi,..."
Ja pa saj za to gre, đizus !
VSAK je sposobem dvoklik izmisliti. Le da eni potem te svoje ideje ne smejo uporabit, ker jim je drug "ukradel". (ne bi sicer uporabil te besede, ampak enim je priljubljena)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
jype ::
Ja, direktor Gambita se posebej rad omenja, kako njemu kradejo ideje. Na primer:
http://www.amazon.co.uk/ (amazon.com je pred kratkim spremenil graficno podobo)
http://www.enaa.com/
Kdo komu "krade" ?
http://www.amazon.co.uk/ (amazon.com je pred kratkim spremenil graficno podobo)
http://www.enaa.com/
Kdo komu "krade" ?
MrStein ::
Ne smeš uporabljati patentiranih zadev brez privoljenja lastnikov v nobene namene prodaje (ali podarjanja tretjim).
>Kaj pa če ne temelji na izumu drugega, ampak na lastnem trdem delu ?
Potem pa seveda izvoli!
Ja kaj zdaj ? Da ali ne ? Odloči se ? Ali spet igraš jeguljo ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
Thomas ::
Kaj je? Nisi pismeni, potem sem pa jest spolzek?
ČE temelji nekaj (le) na tvojem trdem delu (seveda), potem prodajaj. Če pa hočeš prodajati nekaj, kar ni tvoje, do česar se je dokopal nekdo drug ... potem pač ne moreš.
Kaj ti ni jasno?
Citiram:
Thomas: Ne smeš uporabljati patentiranih zadev brez privoljenja lastnikov v nobene namene prodaje (ali podarjanja tretjim).
Stein: >Kaj pa če ne temelji na izumu drugega, ampak na lastnem trdem delu ?
Thomas: Potem pa seveda izvoli!
Stein: Ja kaj zdaj ? Da ali ne ? Odloči se ? Ali spet igraš jeguljo ?
Kaj se greš?
ČE temelji nekaj (le) na tvojem trdem delu (seveda), potem prodajaj. Če pa hočeš prodajati nekaj, kar ni tvoje, do česar se je dokopal nekdo drug ... potem pač ne moreš.
Kaj ti ni jasno?
Citiram:
Thomas: Ne smeš uporabljati patentiranih zadev brez privoljenja lastnikov v nobene namene prodaje (ali podarjanja tretjim).
Stein: >Kaj pa če ne temelji na izumu drugega, ampak na lastnem trdem delu ?
Thomas: Potem pa seveda izvoli!
Stein: Ja kaj zdaj ? Da ali ne ? Odloči se ? Ali spet igraš jeguljo ?
Kaj se greš?
MrStein ::
Jaz s svojim trdim delom nardim "X".
Grem prodajat.
Janez danes ob 15:00 stvar patentira.
A lahko prodajam ali ne ?
Grem prodajat.
Janez danes ob 15:00 stvar patentira.
A lahko prodajam ali ne ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Thomas ::
Kdor prej pride ..., tukaj velja.
Če ni tega principa, patentni sistem pade. Ne samo SW, ves.
Če ni tega principa, patentni sistem pade. Ne samo SW, ves.
Thomas ::
Zelo malo je bilo tistih, ki so nekaj s trdim delom naredili, potem se je pa izkazalo, da jih je nekdo (s patentom) že prehitel.
Kakšnemu izumitelju se to že zgodi, vendar je to pač "poklicno tveganje". "Navadnim smrtnikom" se pa to ne dogaja. Kvečjemu to, da nekaj plonkajo nekje, pa jim ne pustijo zastonj.
Odtod revolt.
Kakšnemu izumitelju se to že zgodi, vendar je to pač "poklicno tveganje". "Navadnim smrtnikom" se pa to ne dogaja. Kvečjemu to, da nekaj plonkajo nekje, pa jim ne pustijo zastonj.
Odtod revolt.
jype ::
Razen v IT, kjer je razmerje popolnoma drugačno:
Večino patentov (več kot 90%) imajo velika podjetja in jih uspešno uporabljajo za omejevanje konkurence in varovanje lastnega tržnega deleža.
Večino inovacij izvedejo majhna podjetja, ki brez teh inovacij tako in tako ne morejo na tržišče, saj jih večja podjetja prehitevajo z logistiko, marketingom in vsem ostalim, kjer je potreben manpower (za razliko od brainpower, ki ga imajo lahko tudi majhna podjetja).
Zato je nesmiselno podeljevati patente za dobre ideje, ker so ideje zastonj, njihova implementacija pa tisto, kar ustvarja konkurenčne trge in izredno hiter razvoj IT industrij v primerjavi z večino ostalih.
Odtod revolt.
Večino patentov (več kot 90%) imajo velika podjetja in jih uspešno uporabljajo za omejevanje konkurence in varovanje lastnega tržnega deleža.
Večino inovacij izvedejo majhna podjetja, ki brez teh inovacij tako in tako ne morejo na tržišče, saj jih večja podjetja prehitevajo z logistiko, marketingom in vsem ostalim, kjer je potreben manpower (za razliko od brainpower, ki ga imajo lahko tudi majhna podjetja).
Zato je nesmiselno podeljevati patente za dobre ideje, ker so ideje zastonj, njihova implementacija pa tisto, kar ustvarja konkurenčne trge in izredno hiter razvoj IT industrij v primerjavi z večino ostalih.
Odtod revolt.
MrStein ::
Ker si ugotovil, da imam probleme s pismenostjo, mi to razloži:
Zdaj pa praviš, da vseeno ne ?
Torej ? Da ali ne. Na citirano vprašanje.
>Kaj pa če ne temelji na izumu drugega, ampak na lastnem trdem delu ?
Potem pa seveda izvoli!
Zdaj pa praviš, da vseeno ne ?
Torej ? Da ali ne. Na citirano vprašanje.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Thomas ::
V primeru, da bi neodvisno prišel (s trdim delom), da patentiranja vrednega izdelka, ki pa je bil že prej patentiran, pa ti nisi vedel - si potegnil pač kratko. Zgubil si dirko.
Vendar ni praktično NOBENE nevarnosti. Večina ljudi nič ne pogrunta celo življenje, zate verjetno velja isto. Nimaš se česa bat.
Če pa izumljaš stvari, boš pač patentiral tiste, do katerih si prišel prvi. Boljš kot nobenih, kar zagovarjajo skoraj vsi oni, ki vedo, da niso in ne bodo pogruntali nič. Samo se jim pa zdi trapasto, da bi pa drugi to, česar sami ne zmorejo. Fošija, ane.
Toda kot že rečeno. Če si zmožen pogruntati kaj patentibilnega, pa je to že pod patentom, si najbrž zmožen pogruntati še kaj, kar pa ne bo. ČE.
Vendar ni praktično NOBENE nevarnosti. Večina ljudi nič ne pogrunta celo življenje, zate verjetno velja isto. Nimaš se česa bat.
Če pa izumljaš stvari, boš pač patentiral tiste, do katerih si prišel prvi. Boljš kot nobenih, kar zagovarjajo skoraj vsi oni, ki vedo, da niso in ne bodo pogruntali nič. Samo se jim pa zdi trapasto, da bi pa drugi to, česar sami ne zmorejo. Fošija, ane.
Toda kot že rečeno. Če si zmožen pogruntati kaj patentibilnega, pa je to že pod patentom, si najbrž zmožen pogruntati še kaj, kar pa ne bo. ČE.
Thomas ::
Celo "glupi dvoklik" JE nekdo izumil. Potem ko so drugi to videli, pa ko so po nekaj časa zapopadli uporabnost in coolness tega, zamahujejo z roko. Ah, sej to pa ni nič!
Ja je.
Ja je.
gpg ::
Vsekakor vsakemu priporočam, da se sam prepriča, kako izgledajo programski patenti pri Evropskem patentnem uradu:
stran na gauss.ffii.org
Vedite, da če imate narejeno tako, kot piše v KATEREMKOLI od zahtevkov (Claims) določenega patenta, kršite ta patent.
stran na gauss.ffii.org
Vedite, da če imate narejeno tako, kot piše v KATEREMKOLI od zahtevkov (Claims) določenega patenta, kršite ta patent.
Thomas ::
Da je 1024*1024 patentibilno, je oslarija mislit!
Očitne in/ali prej znane stvari NISO.
Če so pa uradniki tako nevedni/skorumpirani/poniglavi ... je pa tako kot pri nas z ljubo SLS.
Zaradi tega se še ne bomo odrekli patentom in strankam. Čeprav komunisti bi si tega močno želeli.
Očitne in/ali prej znane stvari NISO.
Če so pa uradniki tako nevedni/skorumpirani/poniglavi ... je pa tako kot pri nas z ljubo SLS.
Zaradi tega se še ne bomo odrekli patentom in strankam. Čeprav komunisti bi si tega močno želeli.
64202 ::
> Zaradi tega se še ne bomo odrekli patentom in strankam.
A ni poanta vse te kregarije, da patenti v trenutni predlagani obliki niso ok.
A ni poanta vse te kregarije, da patenti v trenutni predlagani obliki niso ok.
I am NaN, I am a free man!
Thomas ::
No, takih zmernežev ni veliko tukaj. So pa tudi. Z njimi bi se hitro dalo sporazumet.
Pol maš take, ki trdijo: "SW patenti NIKOLI!"
Pol maš pa take, ki zatrjujejo: "Patenti NIKOLI".
Pa še take ki govorijo: "Lastnina je tatvina!". (Razen njihovega avta in hiše!)
Nianse so to in odtenki.
Pol maš take, ki trdijo: "SW patenti NIKOLI!"
Pol maš pa take, ki zatrjujejo: "Patenti NIKOLI".
Pa še take ki govorijo: "Lastnina je tatvina!". (Razen njihovega avta in hiše!)
Nianse so to in odtenki.
jype ::
Thomas zelo rad natolcuje.
Lahko poves kdo natancno je rekel "Patenti NIKOLI" ali pa "SW patenti NIKOLI" ?
Pa seveda si pri tem ne drzni iztrgati stavkov iz konteksta, ker je to manipulacija. To smo pri tebi ze videli. Rad bi argument.
Ja, jaz mislim, da je svet brez patentov za SW lepsi. Nikakor se mi ne zdi razvoj softvera, med katerim moras prakticno na pamet vedeti 50.000+ patentnih prijav in podeljenih patentov, zato da se izognes krsitvam, prakticen. Ce bi se sistem uredil, bi seveda patentov imeli manj kot imamo prstov, s tem pa bi vecina danasnjih tezav patentnega sistema izginila. Z njim vred bi izginila tudi vecina nasprotovanja takemu sistemu.
Samo da Thomas pac ne zna brat ali pa noce priznat da nima pojma o patentnem sistemu (ki zaradi ocitnih lastnih interesov nikjer na svetu ne bo zmogel sluzit IT industriji se nadaljnih nekaj desetletij).
Korupcija in razpad patentnega sistema sta se zacela v ZDA. Ce Evropa to nepotrebno oviro na poti do informacijske druzbe in knowledge-based economyja preskoci, nam ne bo hudega.
Lahko poves kdo natancno je rekel "Patenti NIKOLI" ali pa "SW patenti NIKOLI" ?
Pa seveda si pri tem ne drzni iztrgati stavkov iz konteksta, ker je to manipulacija. To smo pri tebi ze videli. Rad bi argument.
Ja, jaz mislim, da je svet brez patentov za SW lepsi. Nikakor se mi ne zdi razvoj softvera, med katerim moras prakticno na pamet vedeti 50.000+ patentnih prijav in podeljenih patentov, zato da se izognes krsitvam, prakticen. Ce bi se sistem uredil, bi seveda patentov imeli manj kot imamo prstov, s tem pa bi vecina danasnjih tezav patentnega sistema izginila. Z njim vred bi izginila tudi vecina nasprotovanja takemu sistemu.
Samo da Thomas pac ne zna brat ali pa noce priznat da nima pojma o patentnem sistemu (ki zaradi ocitnih lastnih interesov nikjer na svetu ne bo zmogel sluzit IT industriji se nadaljnih nekaj desetletij).
Korupcija in razpad patentnega sistema sta se zacela v ZDA. Ce Evropa to nepotrebno oviro na poti do informacijske druzbe in knowledge-based economyja preskoci, nam ne bo hudega.
Thomas ::
> Lahko poves kdo natancno je rekel "Patenti NIKOLI" ali pa "SW patenti NIKOLI" ?
Sej sami veste, kaj ste rekli in kaj mislite. Ne bom jest zdej delal inventure.
Sej sami veste, kaj ste rekli in kaj mislite. Ne bom jest zdej delal inventure.
BigWhale ::
> Očitne in/ali prej znane stvari NISO.
Jebemtis! Kdo hudica je dovolil potem doubleclick?! Ce to ni ocitna zadeva, potem nevem kaj je... Mogoce se bo oglasila Maria, ki bo spet trdila, da je to cist ok patent. ;)
Jebemtis! Kdo hudica je dovolil potem doubleclick?! Ce to ni ocitna zadeva, potem nevem kaj je... Mogoce se bo oglasila Maria, ki bo spet trdila, da je to cist ok patent. ;)
Thomas ::
> doubleclick?! Ce to ni ocitna zadeva, potem nevem kaj je...
Zdej je. Ko so pa razvijali miši in klikanje z njimi, je bilo pa to raji smešno. Očitno hodi zadaj. Oziroma lepše povedano - Minervina sova vzleti šele ob mraku. Oziroma - za nazaj je lahko bit pameten.
Nekdo je bil pa pameten vnaprej. Če ima tisti patent, potem je vse OKay. Če nima, je to reč treba urediti tako, da bo prav.
Zdej je. Ko so pa razvijali miši in klikanje z njimi, je bilo pa to raji smešno. Očitno hodi zadaj. Oziroma lepše povedano - Minervina sova vzleti šele ob mraku. Oziroma - za nazaj je lahko bit pameten.
Nekdo je bil pa pameten vnaprej. Če ima tisti patent, potem je vse OKay. Če nima, je to reč treba urediti tako, da bo prav.
jype ::
Thomas: ne, double click ni bila nobena inovacija. Bil je cisto standarden odgovor na problem, ki se je pojavil.
Tu ne gre za "biti pameten za nazaj" ampak za to da so do double clicka bolj ali manj neodvisno prisli _vsi_ uporabniski vmesniki takrat: X, MS Windows, OS/2, Amiga.
Verjetno je se kaksen, ampak gre za to, da si patenta ni zasluzil nihce, ker je resitev za vsakega softverskega inzenirja trivialna (in torej patent zanjo ne bi smel biti podeljen po temeljnem nacelu, da mora izum biti neociten strokovnjaku s podrocja).
Da Xerox ni patentiral misi in graficnega uporabniskega vmesnika, IBM pa ne PC biosa, se lahko zahvalimo samo dejstvu, da takrat tega USPTO se ni omogocala. Zato se je hitro razvila vrsta konkurencnih resitev s teh podrocij, ki so za sabo potegnile to, kar danes poznamo kot moorov zakon.
Tu ne gre za "biti pameten za nazaj" ampak za to da so do double clicka bolj ali manj neodvisno prisli _vsi_ uporabniski vmesniki takrat: X, MS Windows, OS/2, Amiga.
Verjetno je se kaksen, ampak gre za to, da si patenta ni zasluzil nihce, ker je resitev za vsakega softverskega inzenirja trivialna (in torej patent zanjo ne bi smel biti podeljen po temeljnem nacelu, da mora izum biti neociten strokovnjaku s podrocja).
Da Xerox ni patentiral misi in graficnega uporabniskega vmesnika, IBM pa ne PC biosa, se lahko zahvalimo samo dejstvu, da takrat tega USPTO se ni omogocala. Zato se je hitro razvila vrsta konkurencnih resitev s teh podrocij, ki so za sabo potegnile to, kar danes poznamo kot moorov zakon.
Thomas ::
> ker je resitev za vsakega softverskega inzenirja trivialna
Danes ja. V časih pred miško pa seveda ne. Ni bilo tole vnaprej vse tako očitno, kot je za nazaj.
Če ima tapravi ta patent, je pa seveda vprašanje. To naj rešujejo sodišča.
Danes ja. V časih pred miško pa seveda ne. Ni bilo tole vnaprej vse tako očitno, kot je za nazaj.
Če ima tapravi ta patent, je pa seveda vprašanje. To naj rešujejo sodišča.
jype ::
Ne, to ni stvar za sodisca...
Prvic, tisti ki hoce spodbijati enkrat podeljen patent, nosi breme dokazovanja. To je tudi edina obramba pred litigacijo. Se huje je, ker vsaka stranka nosi svoj del pravnih stroskov, kar pomeni da moras imeti za izpodbijanje patenta prihranjenih nekaj mio evrov/dolarjev.
Tudi takrat je bila resitev trivialna. Seveda ni bilo vse trivialno. Patent si zasluzi miska, ne pa dvojni klik. Prvo je dobra ideja, drugo pa (po kratkem premisleku) logicni korak.
Amazon je ravnokar patentiral "browsing histories" pri nakupovanju. Ne glede na to kdo je to prvi implementiral grem stavit, da je prek 100 neodvisnih implementacij te ideje, ki kupcu pokaze kaj so kupili drugi, ki so gledali iste reci kot on.
Saj sem rekel, da bi moral biti standard neocitnosti dovolj visoko postavljen, da bi se s takim sistemom strinjal. Pa ni, zato se ne (in zato je sistem tudi bistveno predrag).
Tudi ce sodisca to pocnejo brezplacno, bomo posredno denar za to prispevali mi. Ta sredstva se lahko bistveno ucinkoviteje izrabi tako, da se ne podeljuje zascite, ki ni primerna.
Copyright se je v Evropi in ZDA odlicno obnesel: dobili smo kopico izredno uspesnih podjetij, ki so bila in so se vedno zelo inovativna, bistvenega pomena pri tem pa je bilo to, da v IT industriji inovativnost ni tesno povezana z velikostjo (kot je navada v vecini ostalih industrij, kjer inovativnost terja ogromna sredstva). Majhni so enako inovativni in konkurencni kot veliki, na mnogih podrocjih.
V inovativnost IT podjetja sili bistvena zahteva IT trgov: time to market. Ce to zahtevo zamenjamo s patentnim sistemom, bo time to market postal irelevanten in inovativnost se bo zmanjsala takoj, ko bo patent podeljen. Tudi ta efekt ZDA ze imajo, zato snujejo reforme.
Se enkrat: ni pametno, da stopamo v isto blato tudi Evropejci.
Prvic, tisti ki hoce spodbijati enkrat podeljen patent, nosi breme dokazovanja. To je tudi edina obramba pred litigacijo. Se huje je, ker vsaka stranka nosi svoj del pravnih stroskov, kar pomeni da moras imeti za izpodbijanje patenta prihranjenih nekaj mio evrov/dolarjev.
Tudi takrat je bila resitev trivialna. Seveda ni bilo vse trivialno. Patent si zasluzi miska, ne pa dvojni klik. Prvo je dobra ideja, drugo pa (po kratkem premisleku) logicni korak.
Amazon je ravnokar patentiral "browsing histories" pri nakupovanju. Ne glede na to kdo je to prvi implementiral grem stavit, da je prek 100 neodvisnih implementacij te ideje, ki kupcu pokaze kaj so kupili drugi, ki so gledali iste reci kot on.
Saj sem rekel, da bi moral biti standard neocitnosti dovolj visoko postavljen, da bi se s takim sistemom strinjal. Pa ni, zato se ne (in zato je sistem tudi bistveno predrag).
Tudi ce sodisca to pocnejo brezplacno, bomo posredno denar za to prispevali mi. Ta sredstva se lahko bistveno ucinkoviteje izrabi tako, da se ne podeljuje zascite, ki ni primerna.
Copyright se je v Evropi in ZDA odlicno obnesel: dobili smo kopico izredno uspesnih podjetij, ki so bila in so se vedno zelo inovativna, bistvenega pomena pri tem pa je bilo to, da v IT industriji inovativnost ni tesno povezana z velikostjo (kot je navada v vecini ostalih industrij, kjer inovativnost terja ogromna sredstva). Majhni so enako inovativni in konkurencni kot veliki, na mnogih podrocjih.
V inovativnost IT podjetja sili bistvena zahteva IT trgov: time to market. Ce to zahtevo zamenjamo s patentnim sistemom, bo time to market postal irelevanten in inovativnost se bo zmanjsala takoj, ko bo patent podeljen. Tudi ta efekt ZDA ze imajo, zato snujejo reforme.
Se enkrat: ni pametno, da stopamo v isto blato tudi Evropejci.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Patenti programske opreme ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 10389 (7430) | Gandalfar |
| » | Anketa razkrila, da slovenska podjetja ne podpirajo direktive o programskih patentihOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3925 (3055) | iration |
| » | Danska rešuje programerje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 13518 (11061) | Thomas |
| » | Slovensko stališče do programskih patentov: aktivno državljanstvo je učinkovitoOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3421 (3421) | BigWhale |
| » | Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 10267 (10267) | krho |