» »

nasvet g. Marjanu Kodelji in reviji MOJ MIKRO

nasvet g. Marjanu Kodelji in reviji MOJ MIKRO

1
2
»

Avenger ::

Marjan Kodelja: Jaz bi samo nekaj čisto malega pripomnil glede člankov/testov o izdelkih. Popolnih stvari ni. VEDNO se najde kakšna napaka in še kako drži pregovor - kolikor denarja, toliko muzike, kvaliteta se pač plača, če ni denarja, je kompromis - ampak zato moraš pa točno vedet kaj kupuješ! In breme na ramenih človeka, ki določen izdelek opisuje in predstavlja trgu je, da odkrije dobre in slabe strani, pisat kako je nekaj kul je najbolj enostavno, kritika je že bolj zapletena, ker si moraš zavarovat hrbet in pisat zelo dobro preverjene stvari.

Specifikacije zna brati vsak iz njih pa na žalost ne moreš sklepat ali je izdelek v praksi resnično dober ali slab (recimo en določen pinnaclov tv tuner, ki ima na papirju odlične lastnosti, v praksi pa dve gori težav z gonilniki, podporo in še kvaliteto slike) in ravno to zanima bralce: ali bom z mojimi pričakovanji, glede na ceno produkta, zadovoljen? Poglejte si za primer že legendarno stran digital photography review. Poiščite mi prosim en sam samcat fotoaparat, v katerega opisu/testu ne bo niti enega negativnega stavka o njem oziroma slabega rezultata, denimo v primerjavah z ostalimi. In veliko sreče in čudežev, ker česa takega ni. Je pa nekaj podobnega v tovarniških opisih izdelkov, v prospektih, kjer je popolnoma jasno, da ne bodo pisali - tele slušalke so krasne za poslušanje techno glasbe, za klasično pa niso, ker nimajo dobro definiranih srednje visokih frekvenc. Mislm, pa kdo je tok fršlok, da bo za svoj produkt napisal, da za nekaj ni dober in kaj je njegova šibka točka in da bi za to ceno pri konkurenci lahko dobili več???????? Če hočte bit kredibilni, najdite dobre strani, prednosti IN šibke točke ter pomankljivosti, primerjavo z boljšimi/dražjimi produkti - potem šele bom verjel, da članki niso plačani!!
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Marjan Kodelja ::

Maria...

Najprej samo ena tehnična malenkost. Novemberska revije MM je bila že 27.10 v tisku, sam sem za tole dabato izvedel šele danes. Tako ne morem popravka na mojo napačno in površno trditev v reviji objaviti pred mesecem Decembrom. Takrat pa zagotovo. Upam, da bo tako v redu.

Kot vidim debata zopet vodi v problem patentiranja programske opreme. Primerjava z farmacevtsko industrijo vsekakor ne zdrži, je bila moja popolistična izjava, saj imamo konec koncev v farmeciji na voljo fizični izdelek, ki ga ščitimo...

Pri programski opremi pa gre za abstraknost, za soslednje ukazov, ki tvorijo nek algoritev ali program. Trenutna zakonodja sicer pravi, da za programsko opremo ni mogoče podeliti patentnih pravic, tako kot le te ne moremo dobiti na primer za matematično formulo - nisem popolnoma siguren - menda tudi za kamijsko formulo. To pa še ne pomeni, da programska opreme ni zaščitena. Ščiti jo namreč zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Dejstvo je, da je Evrospki parlament razmišljal o sprememebi pravil za podeljevanje patentov in na to se je odzvala javnost, tudi s podpisem peticije (link je bil podan v enem od teh prispevkov). Ker gremo v Evropo tudi mi, sem to vzel za moj članek.

Vsa poanta zadeve je v težnji po večji svobodi podeljevanja patentov tudi na področju programske opreme. Zelo karikirano in spet zelo površno a le kot nek splošen primer si lahko predstavljaš, da bi neko podjetje pridobilo patent za na primer "Metode stiskanja podatkov znotraj računalniških sistemov". Dejstvo je, da so nekatere zahteva za patent ravno tako široke in abstrakne ter ščitijo ideje, ne fizični izdelek. Vrnimo se k primeru. Algoritmov in metod stiskanja podatkov je več. Tisti, ki bi dobil zgornji patent bi bil popolen gospodar. Tudi če bi nek entuzijast razvil popolnoma nov algoritem, bi še vedno kršil patentne pravice. Ker stvari niso jasne in nimajo določenih pravil lahko pride do zlorab. Lahko pa ti je jasno kaj bi prevelika liberalizacija na tem področju pomenila za konkurenčnost na trgu - ne govorim le o odrpti kodi temveč o širšem sistemu. To so bojazni, ki se pojavljaljo in o katerih je treba tudi kaj reči.

Popolnoma se strinjam, da je potrebno investicije v nek razvoj ščititi, a kje so meje.

lp Marjan

Marjan Kodelja ::

Avenger...


Poznam stran o kateri je govora in strinjam se z napisanim. Izdelka brez ene slabe strani verjetno res ni, saj bi bilo vedno lahko boljše. O tem sem v bistvu že veliko razmišljal in morebiti je rešitev v tem, kar sem uvedel pred kratkim. Celostranskih preizkusov enga izdelka v MM skoraj da ni več, zamenjali so ga kratki test - tako na oko po trije izdelki na stran. Malce smo se z avtorji lovili glede strukture teh člankov in morda smo našli pravo rešitev. Kot si dejal vsak zna iz tabele prebrati osnovne podatke. Kar je bistvo testa oziroma preizkusov so prednosti in slabosti pridobljeni s praktičnim testom. No to je tudi v bistvu vse, kar bomo objavljali o testiranju nekaterih izdelkov. V Novemberski številki so vsi ti kratki testi oblikovani na ta način.

Se bom pa potrudil in ta način, torej PREDNOSTI IN SLABOSTI uvedel povsod kjer se da. Ideja pa je dobra tudi iz druge plati. Začnem lahko dvomiti o strokovnosti avtorja, ki mi bo dejal, da ni nič slabega našel pri nekem izdelku.

lp Marjan

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

Ena malenkost, zakaj so SW patenti slaba stvar.

Zaradi takih stvari, kot se dogajo z mp3 in se pred tem LZW kompresijo. Patent je bil potrjen in registriran, vendar se tisti, ki ga je registriral ni zmenil zanj. Standard se je prosto razsiril med ljudmi (ali kdo nima nobene GIF slike?). Vse lepo in prav, potem se pa po nekaj letih tisti, ki je patentiral zadevo odloci, da bo pa vseeno preganjal tiste, ki ze uporabljajo njihov patentiran algoritem.

Vsi, ki izdelujejo predvajalnike mp3 so morali placati avtorjem licencnino... Da bizarnosti o GIF kompresiji niti ne omenjam.

Druga stvar s patenti, ki je precej napacna je ta, da lahko patentiras idejo, nek koncept. Ameriski patentni urad sprejme vsako traparijo, kot patent. Problem tega je spet ta, da lahko patentiras neko zadevo, ki je dejansko ne mores narediti, ker nimas financ, znanja oziroma ostalih resourcev, da bi to stvar tudi naredil in jo recimo tudi trzil.

Tako lahko jaz patentiram extractor, ki iz cele lubenice odstrani vse peske, lubenica pa ostane cela. Izmislim si nek bizaren princip, pri katerem v lubenico zabijes cev, ki z visokim pritiskom izsesa semena... blah blah blah. Vse lepo in prav. Cez pet let pa se najde nekdo, ki dejansko tak stroj naredi. In ga zacne prodajat in ljudje ga kupujejo (ljudje kupijo VSE)!

Takrat pa se jaz odpravim v tisto podjetje, potrkam na vrata in recem, dober dan gospodje, tole je zloraba mojega patenta, zahtevam zilijon barabadoskih zelenih skoljkic za placilo in za licenco...

Patentni urad bi moral dodeljevati patente tocno dolocenim stvarem in tudi takim, ki jih avtor patenta lahko realizira. Ne pa da patentirajo meglo.

Pri patentiranju SW algoritmov gre v bistvu za patentiranje ideje. Banalen primer, prikaza textovne datoteke na ekranu. To se da storiti na milijon nacinov. Zato, tega ne gre patentirati, ker je to patentiranje ideje same. Tudi MP3 predvajalnik lahko naredis na vec nacinov, vsak bo malo drugacen. Pa tudi jarke lahko kopljes na vec nacinov...

Maria ::

Marjan

OK, kar se tiče lapsusa smo se dogovorili.

Kar se tiče patentov, bom kar nadaljevala v tej temi, razen če si ne bo kdo od moderatorjev vzel čas in naredil novo s primernejšim naslovom.

Najprej: kemijsko formulo lahko zaščitiš, če navedeš zakaj je uporabna in rezultat njene uporabnosti mor biti nov, inventiven in industriabilen. Ta logika mora veljati splošno za vse patente! Torej, ne da se patentirati splošne logike, če ne navedeš (tudi s preverljivimi primeri) zgornje tri kriterije.

O avtorskih pravicah za programsko opremo sem seznanjena. Vem tudi, zakaj bi nekateri želeli imeli patente tudi na programski opremi. Predvsem zato, ker zloraba tega orodja omogoča izrinjanje konkurence s trga.

Vprašanje je, kaj bo prevagalo. Kapital bo vztrajal na poziciji, da se patentiranje uvede. Ostala družba ima možnost, da protestira, ... ali pa da ojača skupnost proste kode in posledično s tem druge centre ustvarjanja, ki imajo moč in željo stvari peljati drugače. Da bo pa to zaživelo in preživelo, mora biti zadeva postavljena življensko.

Zakaj so pomembni drugi centri ustvarjanja: ker, če nek princip ni nov, ga ne moreš patentirati. Torej kapitalu ostane malo!? (tu je še velika dilema)

Ravno p2p orodja so s posledičnim pojavom novega Napsterja dokazala, da je mogoče izdelke (to ni direktno v vezi s patenti, vendar je pomembno za logiko soočanja s kapitalom) dobiti bistveno ceneje kot prej. Kar je napredek. Torej se da, potrebno je le iskati nove poti. In dokler ne bo Thomas pripeljal Critticall do stopnje, da bo iskal najboljšo rešitev v neomejenem definicijskem območju, moramo to opravljati ljudje. In iskati rešitve, da logika patentov, ki izvira iz prejšnjih časov ne bo maličila novejših, še posebej na področju, kjer je časovni takt bistveno pohitren v primerjavi z drugimi sferami.

BigWhale

US patentni urad (kot vsak drugi) preverja le ali je izum patentibilen, torej nov, inventiven in industriabilen. V patentu možne kolizije z drugimi patetni navaja, če le te niso preveč omejujoče (v nasprotnem primeru patenta ne podeli), vse ostalo prepušča zainteresiranim strankam in sodiščem. Predvsem zato bi bilo v pospešenem času v IT sferi reševanje konfliktov problematično. Ker bi se reševalo, ko bi bilo že vse mimo.

Maria

AtaStrumf ::

Tole da nekdo patentira meglo in potem čez x let enmu potrka na vrata ko začne le-ta to zares izdelovati ni čist pravilna, saj patent ni tako kot recimo avtorske pravice in ni neskončen ampak ga je potrebno obnavljati in takrat tudi plačati to obnovo. Ravno to je varovalka pred tem, da bi nekdo nekaj pogruntal, patentiral in potem pozabil na to in se čez x let spomnil, da nekdo prodaja njegovo idejo.

Če torej ti nekaj pogruntaš pa ne tržiš in torej nimaš dobička si tudi ne moreš privoščiti podaljševanja patenta, ti le-ta poteče in ga lahko uporabi nekdo drug, ki pa bi znal s tem narediti nekaj koristnega. Malo pojdi pogledat na stran slovenskega patentnega urada ( SIPO ) pa boš videl koliko patentov je tam, ki so zastarali. Težko že najdeš kakega ki ni.

Ne vem sicer kako je to v tujini, ampak pri nas je tako.

Brane2 ::

AtaStrumf:

To je bolj slaba varovalka. Pri patentih ni dosti, da jih odstrani vecino "slabih" patentov, ampak vse. Kar se denarja za podaljsevanje tice, je ta ravno za velike firme drobiz in si to lahko privoscijo.
Poglej si denimo zgodbo okrog GIF formata, pa se kaj bi se naslo...

Gandalfar ::

BigWhale: ali ni na sodniku, da se odloci, ce je tvoj patent valid ali je prevec splosen in ga lahko tudi kasneje ovrze?

BigWhale ::

AtaStrumf:
Patenti se podeljujejo za dobo 15 let. Patentirat neko metodo v racunalnistvu za 15 let je istko, kot ce bi jo patentiral do konca zivljenja. Ni cisto isto ampak v praksi je to isto...

Pri LZW kompresiji in MP3 kodiranju se je zgodilo _tocno_ to. Nekdo je zadevo patentiral, jo pustil stati nekaj let in se potem odlocil, da bo zaracunaval licencnino.

Gandalfar:
Patent ti podeli patentni urad. Nevem koliko veze ima tukaj potem sodnik.

Maria:
Ja, tocno to preverjajo, kar je pa premalo. Precej premalo.

Maria ::

BigWhale

Nimajo niti znanja, niti želje (=denarja), niti časa in ni nikoli bila tudi njihova naloga, da bi preverjali karkoli drugega. Ker dokončni preveritvi lahko vzrokuje le globok interes, ki se izkaže le na sodišču.

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

Gandalfar ::

BigWhale: ce imas patent se ne pomeni, da ga lahko uveljavljas. Ti moras nekoga tozit in ce tozeni dokaze, da je tvoj patent slab potem ga izgubis oz. ti nikoli nic ni koristil. Je pa jeba, ker je to odlicna stvar za zastrasevanje.

Maria ::

Točno.

Družbeni dogovor v vezi s podelitvijo patenta je: družba ti omogoča, da edini (lahko posreduješ licenco proti plačilu tudi komu drugemu) koristiš svoj izum 20 let, če je izum res izum: torej novost, inventivnost in industriabilnost.

Če kdo misli, da tvoje posredovano in zapisano znanje v patentu ne izpolnjuje teh kriterijev in če tudi misli, da njegov način reševanja problema ni enak tvojemu, je to
tvoj problem in le ti ga lahko rešiš tako, da ga tožiš in tam dokažeš, da imaš prav. Torej da krši tvoje pravice.

Zato EPO in vsem ostalim patentnim uradom preveritev trdnosti patenta ne more biti v opisu del.

Maria

BigWhale ::

Hm,

Ce sem cisto natancen, ti ni treba toziti nekoga. Dovolj ti je, da mu samo zagrozis s to tozbo. To je ze dovolj za ustrahovanje...
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Patentiranje postopka/ideje

Oddelek: Programiranje
202265 (1422) Keyser Soze
»

Padec direktive o patentiranju softwara (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
24818587 (14463) |ucko
»

Svet ministrov sprejel sporno direktivo o programskih patentih (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
11311350 (8970) Thomas
»

predlog dinamične patentne zakonodaje (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
19611866 (9790) Brane2
»

Network Associates patentiral "toplo vodo"

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
222316 (2316) Ziga Dolhar

Več podobnih tem