Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob. Med članicami EU je na prvem mestu Španija (82,8 leta), sledita Italija (82,7 leta) in Francija (82,4 leta). Visoko so tudi sorazmerno revne države, denimo Malta (81,7 leta), Portugalska (81,1 leta), Grčija (81,0 let) in Ciper (80,5 leta). Seveda vmes najdemo tudi članice drugih delov Evrope, denimo Švede, Nizozemce, Avstrijce, a dejstvo je, da so prav vse mediteranske države zelo visoko. Osnovni zaključek se ne spremeniti niti, če gledamo pričakovano trajanje zdravega življenja. Zato tudi niso presenetljiva prepričanja, da mora biti sredozemska kuhinja zelo zdrava, četudi vsebuje precej maščob. Toda trdnih znanstvenih dokazov za izjemno koristnost tega načina prehranjevanja zelo dolgo časa ni bilo. Težko je izvesti dovolj veliko študijo, ki bo hkrati dovolj sistematična in kontrolirana, da bo izločila vplive vseh ostalih spremenljivk življenjskega sloga.
Zaradi tega je bila znamenita študija PREDIMED (Prevención con Dieta Mediterránea) iz leta 2013 prelomna, ker je kazalo, da imamo prvikrat pred seboj neizpodbiten in znanstveno rigorozen dokaz, da je sredozemska kuhinja eden izmed razlogov za dolgo in zdravo življenje. V študijo so vključili 7447 ljudi starih 55-80 let, ki so jih naključno razvrstili v tri skupine. Ena skupina je bila kontrolna (z znižano količino zaužitih maščob), druga je jedla mediteransko hrano z dodatkom deviškega olivnega olja, tretja pa mediteransko hrano z dodanimi mešanimi oreščki. V praksi je to potekalo tako, da je po izobraževanju o prehrani prva skupina dobila darilca, ki niso bila povezana s hrano, druga skupina je dobivala dodatno olivno olje (1 liter na teden), tretja pa oreščke (skupno 30 gramov orehov, mandljev in lešnikov na dan). Omejitev ali priporočil glede kaloričnega vnosa ali gibanja ni bilo. Študija je ljudi spremljala še skoraj pet let po zaključku, da so pridobili statistične podatke o pogostosti srčno-žilnih zapletov.
Rezultati so pokazali, da mediteranska dieta z dodatnim olivnim oljem za 30 odstotkov zmanjša verjetnost nastopa bolezni srca in ožilja (za tri resne primere na 1000 ljudi-let). Ob tem so raziskovalci pošteno navedli nekaj omejitev raziskave - manjša sprememba protokola v kontrolni skupini sredi eksperimenta, težave pri spremljanju nekaterih članov kontrole skupine po eksperimentu in dejstvo, da so vsi udeleženci živeli v sredozemski državi. Toda analiza podatkov je pokazala, da ti dogodki bodisi niso vplivali na izide (sprememba protokola) bodisi bi tehtnico nagnili še bolj v smer mediteranske kuhinje (iz kontrolne skupine so izgubili stik z ljudmi, ki so imeli več bolezni). Čeprav so nekateri poznejši članki opozarjali, da izsledki raziskave niso črno-beli, kot so jih predstavljali avtorji, je obveljalo mnenje, da so oreščki in olivno olje koristni, mediteranska dieta pa zdrava.
Študija, ki je bila v drugih znanstvenih delih citirana več tisočkrat, je imela izjemen vpliv. O njej so poročali tudi vsi svetovni mediji, oblikovati so se začele smernice za bolj zdravo prehrano. In svet je začel še raje in v večjih količinah uživati olivno olje.
***
John Carlisle je britanski anesteziolog, ki se je moral naučiti statistiko. Zgodba se začne leta 2000, ko je revija Anesthesia & Analgesia objavila pismo Petra Krankeja in dveh kolegov, v katerem so podvomili v delo japonskega anesteziologa Yoshitake Fujiija, čigar podatki v nekem članku naj bi bili "izjemno lepi". To ni poklon. Prevod za neznanstvenike: nekatere fizikalne količine je res mogoče izračunati z natančnostjo, ki presega merilne sposobnosti, a v zapletenih sistemih (biologija, medicina itd.) je popolno ujemanje podatkov z dokazovano hipotezo po navadi znak, da nekaj ni prav. Fujii se je na pisanje odzval precej oholo in ker mu nihče ni mogel dokazati, da je podatke res prirejal, je nadaljeval delo. Revija je objavila še 11 njegovih člankov, sam pa se je kasneje preusmeril v druga področja, kjer njegovega dvomljivega slovesa še niso poznali. Objavil je več kot 200 člankov, zadnjega v Journal of Anesthesia decembra 2011. Danes vemo, da je prevarant. Umaknili so že 183 njegovih člankov.
John Carlisle je bil še eden izmed skeptikov, ki je reviji Anesthesia poslal pismo, v katerem je izrazil dvome, da so Fujiijevi podatki resnični. Ker si je tedaj področje poskušalo opomoči od dveh velikih škandalov (Reuben je moral zaradi znanstvenih prevar leta 2010 celo v zapor, Boldt pa je ponaredil podatke več kot 90 raziskav), je bil mladi urednik Steve Yentis naklonjen dvomom. Toda - Carlisle naj dokaže, da je s podatki nekaj narobe. Z modernimi statističnimi metodami je mogoče zelo zanesljivo ugotoviti, ali so vrednosti sumljive. Carlisle je vzel v roke učbenike, se naučil dovolj statistike in analiziral 168 Fujiijevih raziskav. Ugotovil je, da so ponarejeni. Za nekatere je bila verjetnost, da so podatki eksperimentalni, manj kot 10-33. Kasneje so na Japonskem v uradni preiskavi ugotovili, da je Fujii izmed 212 objavljenih člankov le v treh predstavil resnične podatke.
***
Metodologija, ki jo je uporabil Carlisle, ni omejena le na anesteziologijo. Zato je tudi Carlisle začel preverjati še članke iz drugih področij. Skupaj z Yentisom in še nekaj drugimi strokovnjaki so metodo leta 2015 tudi dokumentirali in objavili, tako da jo lahko sedaj uporabi vsakdo. Pričakovati bi bilo, da jo bodo revije rutinsko uporabljale pri sprejemanju novih člankov, pa je ne. Carlisle Ugotovil je, da sta kar 2 odstotka vseh objavljenih raziskav spornih. Ne gre samo za goljufije, saj so v nekaterih člankih naložene majhne nepravilnosti, nedoslednosti in netočnosti, ki se seštejejo v težo, ki obremeni vse rezultate (tak primer je tudi PREDIMED).
Zato so prvotni avtorji raziskave PREDIMED še sami pogledali v podatke in ugotovili, da so pri raziskavi zagrešili kopico nepravilnosti. Izmed več kot 7447 sodelujočih je bilo kar 14 odstotkov napačno razvrščenih, saj niso bili naključno postavljeno v eno izmed treh skupin. Zaradi tega pa raziskava ni več dvojno slepa. Na primer: številne zakonce so razvrstili v isto skupino, en raziskovalec pa je celotno vas postavil v eno skupino, saj so se vaščani pritožili, da so sosedi dobivali brezplačno olivno olje. Napak je bilo še več in vse skupaj je pomenilo, da statistična analiza prvotnega članka ni več držala. Zaradi tega so ga ta teden umaknili.
Ta teden so zato objavili nov članek, ki se na prvi pogled bere zelo podobno. A v zaključkih je bistvena razlika. Sredozemska kuhinja je korelirana z zdravim in dolgim življenjem, ni pa mogoče reči, da je razlog zanj. To je zelo pomembna razlika, saj je število utopitev v morju tudi zelo lepo korelirano z uživanjem sladoleda, pa seveda nihče ne trdi, da se ljudje utapljajo zaradi sladoleda. V resnici na oboje vpliva tretji dejavnik, to je toplejše vreme.
Položaj sredozemske kuhinje je sedaj manj jasen. Poznamo študijo, ki kaže, da so v Sredozemlju resnici zdravi in bolj dolgoživi le bogati ljudje. Da je revščina povezana s tveganjem za razvoj bolezni zaradi slabše prehrane, je poznano tudi drugod po svetu. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije pa so celo pokazali, da so otroci v Sredozemlju bolj nagnjeni k debelosti kot drugod. Če torej uživate veliko olivnega olja in jeste kot Grki, a živite na Poljskem, vam bo to mogoče pomagalo, mogoče pa ne. Ni dokazov.
Za konec še v obrambo znanosti. Povsod po svetu so tako nepošteni ljudje kot nenamerne napake. Fujii je sodil v prvo kategorijo, študija o sredozemski prehrani pa v drugo skupino. Znanstvena metoda mora biti sposobna odkriti oboje, kar se je v obeh primerih tudi zgodilo. Da vse skupaj traja leta, ni presenetljivo, ker je znanost eden najbolj rigidnih sistemov, kjer se spremembe dogajajo z ledeniško hitrostjo. Je bil pa v konkretnem primeru odziv vseh vpletenih (Carlisla, avtorjev študije in urednika revije) izjemno profesionalen. Ni še vse izgubljeno.
pri kosilu se šteje da je zdravo.