Slo-Tech - Zamisel pravzaprav sploh ni nova, njenih raziskav pa ne manjka in večinoma se strinjajo, da znižanje količine zaužitih kalorij pozitivno vpliva na zdravje, kar vključuje tudi upočasnjeno staranje. Najnovejša raziskava, ki je potekala dve leti in predstavlja prvo randomizirano, kontrolirano študijo, ki je analizirala dolgoročne vplive znižanja kaloričnega vnosa, to še podkrepljuje. Že majhno znižanje kaloričnega vnosa merljivo upočasni staranje in zniža tveganje za smrt. Raziskava je objavljena v Nature Aging.

Kalorična restrikcija ne pomeni stradanja, temveč znižanje vnosa energije s hrano, pri čemer še vedno zagotavljajo primeren vnos vseh potrebnih hranil. Več raziskav je pokazalo, da v zelo različnih živih bitij to načelno deluje pozitivno, saj vzpodbudi kopico sprememb v celičnih procesih. V najnovejši raziskavi je sodelovalo 220 posameznikov, ki so imeli normalno ali blago povišano telesno težo (indeks telesne mase med 22 in 28). Naključno so jih razdelili v dve skupini,...

Technology Review - Serija novih študij, ki so prečesale doslej izvedene raziskave vpliva digitalne tehnologije na duševno zdravje otrok, je pokazala, da krivde za morebitne bolezni in motnje ni mogoče zanesljivo naprtiti povečanju časa, ki ga mladina danes nameni gledanju v zaslone.

Radi se norčujemo iz mularije, ki zasanjano zre v svoje telefone, digitalne naprave pa so po videoigrah, težkometalni glasbi in pohujšljivi literaturi postale nova zloglasna reč, nad katero starši vijejo roke. Zdravstvene organizacije, kot je WHO, so v zadnjem času izdale smernice, ki svetujejo omejitev časa, ki ga otroci in mladina prebijejo za zasloni, toda strokovnjaki ob tem vse bolj opozarjajo, da ta dejavnik sam zase ne more biti merilo za vpliv, ki ga ima moderna elektronika na človeka.

Tri študije so se ob koncu leta lotile meta-analiz doslej zbranih podatkov in njihov enotni sklep je, da časa, prebitega pred zasloni, ne moremo z gotovostjo neposredno povezati s pojavnostjo depresije, anksioznosti,...

Slo-Tech - Moderno merjenje storilnosti znanstvenikov in raziskovalcev, ki se zanaša na bibliometrične kazalnike, kot so število člankov in citatov, je v znanstveni srenji povzročilo že precej bolj ali manj etičnih odklonov. Medtem ko je rezanje materije v več krajših člankov in obširno, včasih zgolj posredno povezane literature, sicer zakonita, a dvomljiva praksa, je dodajanje fantomskih avtorjev v članke onstran dopustnega. V Južni Koreji se iz meseca v mesec razrašča škandal, ki je videti obraten od precej utečenih praks na področju spornih avtorstev. Medtem ko je pogosto, da (manj uveljavljeni) raziskovalci med avtorje dodajo svoje nadrejene, so v Južni Koreji ugledni akademiki na članke dopisali svoje -- šoloobvezne otroke.

Škandal je izbruhnil že konec leta 2017, sedaj pa postaja jasno, da je v njem sodelovalo več ljudi, kot so sprva predvidevali. Ministrstvo za šolstvo je ugotovilo, da je vsaj 17 akademikov na svoje članke dopisalo otroke, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo in pri...

Slo-Tech - Ali in kako zmanjšan energijski vnos (kalorična restrikcija) vpliva na zdravje in telesa ljudi, so proučevale že številne raziskave. Učinki zmanjšanja energijskega vnosa so zelo odvisni od tega, ali to počno zdravi ljudje z normalno telesno maso, koliko znaša zmanjšanje vnosa energije, ali se spremeni tudi sestava diete itd. Dolgoročnih posledic na ljudeh še ne poznamo, zagovorniki pa trdijo, da podaljšuje življenjsko dobo. Temu pritrjujejo nekatere študije na primatih in glodavcih.

V reviji The Lancet Diabetes & Endocrinology so objavili rezultate 55 milijonov dolarjev vredne študije...

Slo-Tech - Pogosto slišimo priporočilo, da (zelo) predelane hrane ni priporočljivo jesti, ker da škoduje zdravju, čeprav konkretni razlogi, zakaj bi bila predelana hrana z enakimi sestavinami (čips je seveda manj zdrav od paprike) bolj nevarna kakor nepredelana, ostajajo izmuzljivi. Obstajajo različne študije, ki povezujejo uživanje predelane hrane z višjo pojavnostjo debelosti, povišanega krvnega tlaka, raka in drugih bolezni. Raziskovalci s pariške Sorbone so raziskovali, kako zelo škodljiva je predelana hrana, in odkrili, da v resnici skrajšuje življenje. Spremljali so prehranjevalni in življenjski slog več kot 44.000 Francozov, ki so bili na začetku raziskave stari povprečno 58 let. Osem let pozneje sta med sodelujočimi 602 človeka manj, večinoma pa so...

Slo-Tech - Na Finskem se je konec leta končal dvoletni eksperiment, v katerem je 2000 nezaposlenih ljudi prejemalo univerzalni temeljni dohodek (UTD) v višini 560 evrov. Preliminarne rezultate prvega večjega preizkusa, kakšen vpliv ima UTD na iskalce zaposlitve, so objavili včeraj, temeljitejše analize pa bomo dobili v začetku prihodnjega leta. Za zdaj kaže, da UTD ni pomembneje vplival na trg delovne sile ali zaposlenost prejemnikov.

Debate o UTD se večkrat pojavljajo, njegov cilj pa je poenostaviti sistem socialnih transferjev (dobil bi ga vsakdo) ter odpraviti past brezposelnosti. Današnja nadomestila za brezposelnost ali...

Slo-Tech - Pred petimi leti je v ugledni reviji New England Journal of Medicine izšla ena najpomembnejših raziskav o prehrani (PREDIMED), ki je dokončno ustoličila sredozemsko kuhinjo z olivnim oljem kot enega ključnih dejavnikov za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Pet let pozneje so raziskovalci po ponovni analizi podatkov ugotovili, da ni nobenih dokazov za trditev, da sredozemska kuhinja z olivnim oljem povzroča znižanje verjetnosti za nastanek teh bolezni. Odločili so se za najbolj drastično potezo in članek umaknili. V novem članku, ki na novo analizira iste podatke, govorijo le še o korelaciji, ne pa o vzročni zvezi.

Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob....

Slo-Tech - Vprašanje varnosti mobilnih telefonov je že od njihovega širšega razmaha pereča tema, ki kljub številnim študijam še ni dobila enoznačnega odgovora. Dosedanje raziskave niso pokazale, da bi bili mobilni telefoni pretirano škodljivi, a jih intenzivno uporabljamo šele kakšnih 20 let, zato daljših longitudinalnih študij še ni. Nasprotniki mobilnih telefonov pogosto poudarjajo, da četudi bi bilo tveganje izjemno majhno, se milijarde uporabnikov vseeno seštejejo v merljive posledice. Zagovorniki odvračajo, da že poletno sonce seva bistveno močneje od antene na mobilnem telefonu.

Ameriški Nacionalni program za toksikologijo (NTP) je izvedel dve obsežni...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Slo-Tech - Ugledna znanstvena revija PLoS je lani decembra napovedala spremembo politike, ki od marca letos zahteva, da avtorji že ob oddaji članka priložijo vse zbrane podatke oziroma navedejo mesto, kjer so ti javnosti dostopni. Sliši se precej enostavno: ko narišete graf, je treba poskrbeti še za javno objavo številk, iz katerih je ta graf nastal. V praksi pa je situacija bistveno bolj zapletena.

Včasih raziskovalci ugotovijo, da bi potrebovali podrobnejše ali surove podatke predhodne raziskave, kot so bili objavljeni v članku. To ni enostavno, o čemer smo pisali lani, saj je veliko zlasti podatkov iz starejših študij izgubljenih, nedostopnih ali kod drugod v digitalnih vicah. Četudi so vsi...

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...