Slo-Tech - Zamisel pravzaprav sploh ni nova, njenih raziskav pa ne manjka in večinoma se strinjajo, da znižanje količine zaužitih kalorij pozitivno vpliva na zdravje, kar vključuje tudi upočasnjeno staranje. Najnovejša raziskava, ki je potekala dve leti in predstavlja prvo randomizirano, kontrolirano študijo, ki je analizirala dolgoročne vplive znižanja kaloričnega vnosa, to še podkrepljuje. Že majhno znižanje kaloričnega vnosa merljivo upočasni staranje in zniža tveganje za smrt. Raziskava je objavljena v Nature Aging.
Kalorična restrikcija ne pomeni stradanja, temveč znižanje vnosa energije s hrano, pri čemer še vedno zagotavljajo primeren vnos vseh potrebnih hranil. Več raziskav je pokazalo, da v zelo različnih živih bitij to načelno deluje pozitivno, saj vzpodbudi kopico sprememb v celičnih procesih. V najnovejši raziskavi je sodelovalo 220 posameznikov, ki so imeli normalno ali blago povišano telesno težo (indeks telesne mase med 22 in 28). Naključno so jih razdelili v dve skupini, izmed katerih se je ena prehranjevala kot dotlej, v drugi pa so ljudem predpisali 25-odstotno znižanje kaloričnega vnosa glede na meritve prejšnjega obnašanja. Prvi mesec so jim obroke pripravljali in odmerjali, več mesecev pa so jim nudili izobraževanje in svetovanje. Na koncu so sicer pojedli zgolj 12 odstotkov manj kalorij kot pred eksperimentom, a že to je bilo dovolj za merljive učinke.
Med trajanjem eksperimenta so vsem sodelujočim redno merili biooznačevalce v krvi. Spremljali so metilacijo DNK, kar je eden izmed znakov staranja. To je ena izmed najpogostejših modifikacij DNK, in sicer gre za neškodljivo pripenjanje metilnih skupin na adenin in citozin v DNK. Ni še zadovoljivo pojasnjeno, katere vse funkcije ima metilacija DNK in zakaj obseg te modifikacije tako močno korelira s starostjo in tveganjem za smrt, čeprav je to znano že od 60. let prejšnjega stoletja. Obstajajo celo zelo zanesljivi modeli, ki stopnjo metilacije povezujejo s starostjo. Poleg tega so merili še nekatere druge parametre, denimo osem proteinov v krvni plazmi.
To je raziskovalcem omogočalo, da so v eksperimentu spremljali staranje sodelujočih. Ugotovili so, da že 12-odstotno znižanja vnosa kalorij povzroči upočasnitev staranja za 2-3 odstotke, kar tveganje za zgodnjo smrt zmanjša za 10-15 odstotkov. Rezultati so omejeni na dve leti, kolikor je trajala raziskava, pripravljajo pa že daljšo, 10-letno študijo. Za zdaj še vedno ni jasno, kako in zakaj kalorična restrikcija upočasni staranje. Nekatere izmed mehanističnih teorij to razlago z upočasnjenim metabolizmom, ki povzroča manj škode v telesu, in učinokvitejšim recikliranjem odsluženih sestavnih delov starejših celic, ko telo potrebuje energijo.
Rezultati v resnici niso novi, so pa eni izmed robustnejših doslej. Poleg kalorične restrikcije k podaljšanju življenjske dobe odločilno vplivajo tudi gibanja in uživanje raznolike in zdrave hrane. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ekstremne kalorične restrikcije niso priporočljive, prav tako pa se je priporočljivo pred vsako spremembo življenjskega ali prehranjevalnega sloga posvetovati z zdravnikom. Stradanje, ko ne zaužijemo dovolj hranil, pa vodi v podhranjenost, poslabšanje zdravstvenega stanja in mentalnega zdravja. Prav tako bolni ljudje naj ne eksperimentirajo z drastičnimi spremembami življenjskega sloga brez zdravniškega nasveta.
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ekstremne kalorične restrikcije niso priporočljive
Meni je pa zanimivo to da so dobre rezultate dobili pri razmeroma normalnih BMI (med 22 in 28) in ne pri nekih debelih "američanih" na fast foodu. Po drugi strani pa vprašanje če bi bil kakšen benefit pri tistih, ki imajo nižji BMI, ker bi lahko prišel do prevelike izgube teže.
Drugače pa vsaka kalorična restrikcija sproži avtofagijo, a katero je dobil pred leti nek japonec Nobelovo nagrado.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Morda, ampak vprašnje, če si že pri 40ih shiran ali to pomeni, da je to dobra popotnica za dolgoživost ali ne? Na starost je problem mišična masa ki začne močno upadati, morda bi bilo bolje meriti samo to in ne celotne mase talesa. Se še spomnite Leona Štuklja kaj je delal pri 100 letih.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ekstremne kalorične restrikcije niso priporočljive
Meni je pa zanimivo to da so dobre rezultate dobili pri razmeroma normalnih BMI (med 22 in 28) in ne pri nekih debelih "američanih" na fast foodu. Po drugi strani pa vprašanje če bi bil kakšen benefit pri tistih, ki imajo nižji BMI, ker bi lahko prišel do prevelike izgube teže.
Drugače pa vsaka kalorična restrikcija sproži avtofagijo, a katero je dobil pred leti nek japonec Nobelovo nagrado.
22 - 28 BMI ni nek normalen BMI. Normalen BMI je med 18.5 in 24.9. Od 25 dalje je že debelost. Ko pa so omenjeni debeli američani. Ko sem jaz živel pri neki ameriški družini, sem bil prav začuden, kako malo so jedli in sem bil precejkrat celo lačen. V tem času sem celo shujšal za nekaj kilogramov, pa sem bil že prej znotraj normalnega BMI (precej pod 25).
Morda, ampak vprašnje, če si že pri 40ih shiran ali to pomeni, da je to dobra popotnica za dolgoživost ali ne? Na starost je problem mišična masa ki začne močno upadati, morda bi bilo bolje meriti samo to in ne celotne mase talesa. Se še spomnite Leona Štuklja kaj je delal pri 100 letih.
Jaz sem zasledil, da je sicer res, da po 50ih letih začne upadati mišična masa, vendar pa lahko ta trend zaustaviš, če treniraš mišice in se pravilno prehranjuješ. Kot je opaziti, mnogi razmišljajo v stilu, ah zdaj sem že 50 in mi ni treba več migati. To je za mularijo. Ampak po nekaterih informacijah morajo ravno starejši bolj migati, ker velja, da če nečesa ne uporabljaš, potem to dejansko začne propadati. In potem imaš neke Couch Potatoes, ki so že pri 50ih povsem nepokretni.
Censorship equals Fascism.
The trouble with Socialism is that eventually
you run out of other people's money.
Moj vidik je da moraš v mladih letih pridobiti na mišični masi, ki jo potem v starosti čim bolj vzdržuješ, torej tudi na starost je bistveno gibanje in vadbe za moč.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Moj vidik je da moraš v mladih letih pridobiti na mišični masi, ki jo potem v starosti čim bolj vzdržuješ, torej tudi na starost je bistveno gibanje in vadbe za moč.
Ne vem...bildanje v mladosti dvomim da bo se obdržalo do starosti. Mišice so za telo zelo energetsko potratne in če se jih ne rabi, se jih telo losa.
Veliko bolj pomemben je nastev na koncu stavka, torej da se čimdlje ukvarjamo z vajami za moč. Torej uteži, ipd, to potem tudi jača (povečuje gostoto) kosti, sklepe, ligamente...Ker pa pač velika večina ljudi v pozni starosti kronično boleha, si težko to privoščijo, se debelijo, ...
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da ekstremne kalorične restrikcije niso priporočljive
Meni je pa zanimivo to da so dobre rezultate dobili pri razmeroma normalnih BMI (med 22 in 28) in ne pri nekih debelih "američanih" na fast foodu. Po drugi strani pa vprašanje če bi bil kakšen benefit pri tistih, ki imajo nižji BMI, ker bi lahko prišel do prevelike izgube teže.
Drugače pa vsaka kalorična restrikcija sproži avtofagijo, a katero je dobil pred leti nek japonec Nobelovo nagrado.
22 - 28 BMI ni nek normalen BMI. Normalen BMI je med 18.5 in 24.9. Od 25 dalje je že debelost. Ko pa so omenjeni debeli američani. Ko sem jaz živel pri neki ameriški družini, sem bil prav začuden, kako malo so jedli in sem bil precejkrat celo lačen. V tem času sem celo shujšal za nekaj kilogramov, pa sem bil že prej znotraj normalnega BMI (precej pod 25).
Saj zato sem pa dal debeli američani v navednice, pač stereotip, ne mi zamerit. BMI 25 še ni debelost, ampak se tam začne prekomerna teža (25-30), o debelosti se govori pri 30 in več.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
People who are overweight at the age of 40 live longer on average than people with other physiques, according to the study conducted by a Japanese Health, Labor and Welfare Ministry research team.
To je stara zadeva. Pred kakimi 10leti al pa rajš več je en doktor to že dokazal na miših in na sebi. Fora je bla samo v tem, da je potem tip zlo hitro čist randomly fasal raka in umru. In pač so vsi potem rekl, aha..to zarad te tvoje diete. Zdej pa maš! ... in za nekej cajta je vse potihlno v pozabo.
ne pretiravat. ampak da ješ na ravni vzdrževanja svoje zdrave telesne teže in telesne maščobe. recimo če neka oseba žre po 3500kalorij na dan, rabi jih pa samo 2300? to je mišljeno maintaining. ampak ljudje imajo razmerje s hrano. ne moreš to, razmerja imaš z ljudmi.
Moj vidik je da moraš v mladih letih pridobiti na mišični masi, ki jo potem v starosti čim bolj vzdržuješ, torej tudi na starost je bistveno gibanje in vadbe za moč.
točno tako. ampak ljudje so leni. in tudi pa ne morem., nimam časa pa vole. bla bla.
Če se prav spomnim, je bilo že kar nekaj follow-up zadev za to CALERIE raziskavo, kjer se je izkazalo, da je najverjetnej bolj pomembna KAKOVOST hrane in ne število kalorij.
were randomized to 25% CR or ad libitum control diet for 2 yr
Torej eni so imeli (izmenično) eno izmed teh diet: - low fat (20% fat, 20% protein, 60% carbohydrate) - Mediterranean (35% fat, 15% protein, 50% carbohydrate) - low glycemic load diet (30% fat, 30% protein, 40% carbohydrate) - 3-day cycle vegetarian menu (30% fat, 20% protein, 50% carbohydrate)
no kaj zdaj..ena študija pravi da suhi dalj živjo, druga pa da debeli, in kaj naj zdaj?
Moje mnenje je, da pač imaš neko konstitucijo telesa, kot jo imaš. Jaz sem imel sošolce v srednji šoli, ki so bili debelušni, eno sošolko, koje bila mala debelušna, ko smo imeli enkrat neko zabavo pri njih, sem videl, da je njena mama enako debelušna.
Pa ni bilo videti, da bi sošolka jedla več kot mi.
Poznati moraš sebe, videti, kakšne konstitucije si in to potem vzdrževati. Če bi to sošolko dal na strogo dieto, bi verjetno znižala težo, samo je vprašanje, če bi to bilo za njeno telo optimalno. Verjetno bi dolgoročno živelja manj časa.
Zdaj, ko sem bil pa v ZDA, pa smo bili v San Franciscu, tam smo imeli zajtrke v bližnji restavraciji s hitro prehrano. Tako ekscesivno debelih ljudi pa jaz še nisem videl. Tam so nam stregli neko filter kavo, na kanistre, dobesedno.
Jaz sem spil eno skodelico, pa so mi dolili, pa sem spil še pol, pa se mi je kislo spahovalo. Zame je to bilo odločno preveč kave.
So bili pa tam eni, zelo debeli, ki so pili tisto redko črno kavo na litre.
Če bi pili samo to kavo na litre ne bi bili debeli :) To je americano, zredčiš espresso s poljubno vode in to je to. Če ni zraven tone sladkorja je ok. Bolj problematični so njihovi ihop zajtrki. Gora palačink, liter sirupa, pol kile masla. To je sladkorja za cel teden samo v enem zajtrku. Je pa dobro..... :)
People who are overweight at the age of 40 live longer on average than people with other physiques, according to the study conducted by a Japanese Health, Labor and Welfare Ministry research team.
Znanstvene študije ne podajo eksaktnih odgovorov. Problem je ker je dejavnikov ki vplivajo na življensko dobo zelo veliko, ne moreš tako enastvno spremljati samo BMI in reči da je samo BMI dejavnik za pričakovano življensko dobo. V tej študiji so spremljali 50.000 ljudi iz nekega mesta na Japonskem. Lahko da so tisti z nižjim BMI tudi socialno bolj nizko, piše tudi da je mogoče da je več kadilcev suhih, lahko so bili podvrženi že kakšnim boleznim revščine... Po drugi strani za tiste z višjim BMI ki naj bi živeli dlje piše da so za debeljše tudi višji zdravstveni izdatki. Nekako se to bere kot da tisti ki bolj suhi nekaj fašejo in jim ni pomoči, medtem ko ta debele vzdržujemo z zdravstvenim sistemom in so v praksi zadnjih 15-20 let kronično bolni.
Treba je najti nek balance.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
Mene pa bolj zanima kaj so jedli v eni in v drugi skupini. Vlečt zaključke samo na podlagi količine je posmeha vredno.
Sem napisal višje
A, vidim. Še vedno sicer premalo specificirano. Hkrati tudi preveč ogljikovih hidratov. Predvidevam da je tudi bil edini fasting samo tistih nočnih 8 ur.
Povsem dovolj specificirano, da lahko raziskavo označimo kot še en bullshit. Istočasno pač ne moreš delati 10ih stvari, potem pa potegniti random zaključka. Če hočeš pokazati povezavo med nižjim vnosom kalorij in staranjem potem je to zgolj to, nižji vnos kalorij. Ne pa da kontrolno skupino pošlješ na McDonals all you can eat za dve leti (recimo), testno pa na zdravo dieto. To potem ni več samo manjši vnos kalorij ampak nekaj povsem drugega.
Povsem dovolj specificirano, da lahko raziskavo označimo kot še en bullshit. Istočasno pač ne moreš delati 10ih stvari, potem pa potegniti random zaključka. Če hočeš pokazati povezavo med nižjim vnosom kalorij in staranjem potem je to zgolj to, nižji vnos kalorij. Ne pa da kontrolno skupino pošlješ na McDonals all you can eat za dve leti (recimo), testno pa na zdravo dieto. To potem ni več samo manjši vnos kalorij ampak nekaj povsem drugega.
My point exactly. Katastrofalni pristop in posmeha vredni zaključki. In potem se take missinformacije širijo po vseh MSM.
Raziskave ponavadi niso bullshit, problem je ker jih očitno ne preberete, ampak vidite samo naslov članka, ki je nek pavšalni povzetek študije.
Vse te študije so pa vedno napisane tako, da ob takih in takih pogojih je taka in taka verjetnost. Kakor imaš nekaj kompleksnega ki ima več dejavnikov nikoli ne bo ven prišel črno bel odgovor, ta sivina pa ni dovolj bombastična za članek ali za razpravo, zato jo je treba pač malo začiniti. Opažam da ta sivina pri veliko "vernikih" v nekaj nezdravega (od kajenja, pa do nezdrave hrane) da takoj upanje, evo saj je vseeno, vsi enkrat umremo.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Vse te študije so pa vedno napisane tako, da ob takih in takih pogojih je taka in taka verjetnost.
Ne. Vse študije zadnjih let so napisane tako, da zaključka ni oz. je dvoumen in zato "zahteva dodatna sredstva za dodatne raziskave na to temo". Ker če bi rekel manj kalorij je ok, več je slabo, naredil točno tako raziskavo in se držal problema, ki ga raziskuješ, kaj bi potem delal čez 5 let? Iskal nov problem, nova sredstva, to je pa težje.
Potem so pa ljudje krivi, ker ne verjamejo več ničemur, pa čeprav je sicer res in pomembno. Seveda, če se je pa "temperatura drastično dvignila!!!"* * Na mestu, kjer je senzor, je bila včasih trava, danes je pa parkirišče.
Mogoče kako dodatno pojasnilo, glede na to, da slo-techovskim bralcem tale tema ni zelo domača:
Da znižan vnos kalorij pri miših in več drugih kratkoživih vrstah precej podaljša življenje, je dobro znano. Razlog je bržkone ta, da tako prebrodijo obdobja pomanjkanja in se razmnožujejo kasneje. Celični mehanizmi so spodobno razumljeni in prisotni tudi v bolj dolgoživih vrstah (vključno z ljudmi), a tam odlaganje razmnoževanja nima toliko smisla, take da je vprašanje, ali do podaljševanja življenja vseeno pride.
Na opicah sta bili izvedeni dve študiji, ki sta dali manj jasne rezultate kot pri kratkoživih vrstah. Moja interpretacija je, da je zmanjšan vnos kalorij koristil predvsem tam, kjer je kontrolna skupina jedla malo več.
Študija CELERIE, o kateri je govora tu, ni ravno nova, novi so rezultati z epigenetsko uro. Pokazala je nekaj podobnega, kot pri opicah: za ljudi, ki jedo malo več (= normalni sodbni ljudje), je znižan vnos kalorij koristen in najbrž podaljšuje življenje. Do katere točke točno (BMI 24, 22, 20 ...) koristi, ne vemo. Seveda se v študiji ni znižal izključno vnos kalorij - da je bila zadeva za udeležence vzdržna in zdrava, so bile potrebne razne prilagoditve diete (šlo je za samostojno živeče prostovoljce, ne ljudi, katerih dieta je bila pod kontrolo raziskovalcev). Verjetno je na rezultate vplivalo vse, a glede na ugotovitve o živalih (katerih dieta je pod kontrolo raziskovalcev) je razumno sklepati, da je imela količina hrane pomemben vpliv.
.