Ars Technica - Decembrsko nadaljevanje sojenja v zadevi Apple v. Samsung, kjer je bila prvemu dodeljena malo več kot milijardna odškodnina, bo še zelo zanimivo. Ameriški patentni urad (USPTO) je pravkar zaključil preliminarno oceno veljavnosti ključnega patenta št. 7469381 in ocenil, da ga bo potrebno razveljaviti. Gre za ti. bounce back oz. rubber band programski patent (software patent), ki opisuje obnašanje iOS aplikacij za primer, če uporabnik povleče okno aplikacije stran od roba zaslona. Applova inovativna in patentirana rešitev predvideva, da se pokaže siva spodnja površina, ki traja do konca vlečenja, nakar aplikacijsko okno skoči nazaj, tako kot bi to storila napeta gumica.
Pomen razveljavitve ni zanemarljiv. V dveh dneh, ki si jih je bila porota vzela za razpravo o odločitvi, so namreč ugotovili kršitev tega patenta pri kar 30 različnih Samsungovih izdelkih. Posledično je tudi prispeval levji delež k višini dodeljene odškodnine, ter naknadnim Applovim predlogom za izdajo prepovedi prodaje Samsungovih izdelkov. Zdaj zna vse to pasti v vodo. Kot rečeno, mora USPTO še dovršiti revizijo patenta, a argumenti izgledajo zelo prepričljivi. Samsung je namreč, z nekaj pomoči od svojega botra Googla, našel dva primera uporabe iste funkcionalnosti še pred datumom, ko je Apple zanjo vložil patentno vlogo. Patenti pa se lahko izdajo samo za izume, ki še niso zaobseženi z obstoječim stanjem tehnike (prior art). Apple je seveda že vložil pritožbo, rekoč, da je njihov izum vendarle drugačen in zato izviren, a kaže jim slabo.
Ne bi bili presenečeni, če bi se sodnica Kohova odločila pošteno sklestiti višino dodeljene odškodnine (remittur), ali če bi pozvala stranki k poravnavi, pod grožnjo ponovnega sojenja. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je Samsung v nasprotni tožbi zatjeval celo serijo kršitev s strani Appla, a jih je potem porota kar malo enostransko zavrnila. Če se kateri od teh očitkov (zlasti v povezavi z Samsungovimi tehnološkimi patenti na 3G) v drugo izkaže za resničnega, se utegne predznak odškodnine tudi menjati. Potem bi moral Apple plačevati Samsungu, ter tudi javno priznati kopiranje. Ive in Shiller bi na tak dan le s težavo zaspala.
Lepo vidit, da ameriški sodni mlini ne delujejo samo v korist domače firme ampak da so nepristranski. Ker na začetku je kazalo kot da bojo avtomatično odjebali vse kar bo predložil Samsung...
Super novica. Upam samo, da bo USPTO vrnil denar, ki jim je bil nakazan ob predložitvi in uveljavitvi patentna skupaj z odškodnino velikosti nekaj sto milijonov, morda celo milijard dolarjev. Aja, ne, to je država, oni lahko počnejo kar hočejo ;)
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Dobro, tole z zniževanjem vrednosti patentov glede na količino je ne fer, se pa strinjam da tako kot je zdaj ne pelje nikamor, ker je za kozlat.
Že sam premišljujem dolgo časa, kako bi lahko omejili to applovo gonijo s patenti, predvsem pa tudi patentne trole. A ni grozno, da sploh obstajajo firme, ki počnejo le to. Mislm, če to ni neka grozna anomalija starega patentnega sistema, pa tud nevem.
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Če ti predlagaš butast patent, patentni urad pa ga odobri, potem je krivda na strani patentnega urada, ki mora plačati kazen. Oz. bi moral, če bi sistem deloval. Zato pa neseš patent na patentni urad in ne na okence št.4 lokalne občinske uprave.
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Če ti predlagaš butast patent, patentni urad pa ga odobri, potem je krivda na strani patentnega urada, ki mora plačati kazen. Oz. bi moral, če bi sistem deloval. Zato pa neseš patent na patentni urad in ne na okence št.4 lokalne občinske uprave.
+1
To niso poceni igrice in napake drago stanejo - naj potem za svoje slabe odločitve plačajo tako kot vsak povprečen človek.
remember, the clock is ticking. run like no tomorrow.
Ne moreš ti od patentnega urada pričakovati, da bo v nulo analiziral vsak primer. Sploh ko zraven vržeš en kup nejasnih opisov, da ja čimbolj zamaskiraš kaj patent dela. Če bi hotel, da odgovarjajo, bi jim moral dati 10x več ljudi, 100x več denarja (več specializiranih oseb, pravnike, zaščite pred kaznimi)... Drugače boš imel isti problem kot v italiji (potres...). Enega boš kaznoval, ostali ti bodo pokazali sredinca in šli drugam.
V praksi ni možno, da bi patentni urad uspešno sfiltriral vsa sranja. Rabiš zakonodajo, ki te motivira, da ne vlagaš bedarij oz. če jih že vlagaš, da ne težiš ostalimi z njimi. Pa za začetek ukiniti sw patente.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
No, tu se absolutno ne strinjam. Če bi bilo po tvoje, potem lahko čez noč odpustimo vse zaposlene na patentnem uradu in ga tudi sicer ukinemo, namesto tega pa odpremo okence št.5 na lokalni občinski upravi kamor prineseš nekaj papirjev in plačaš neko malenkost za vložitev teh papirjev. Preglednost bi bila točno taka kot je sedaj a brez astronomskih stroškov, povezanih z delovanjem patentnega urada (astronomskih glede na to, da ne delaja absolutno nič).
Patentni urad ponavadi nima zaposlenih najuglednejsih strokovnjakov za cist vsako specializirano podrocje, ki bi lahko ocenjevali vedno 100%. Verjetno imajo predpisana neka navodila za dela in pgoje ki jim mora patentna prijava ustrezat. Ce prijava izpolnjuje pogoje, se patent podeli.
Amapk tukaj zgodbe se z dalec ni konec. Lastnik patenta mora za njega skrbet (sam mora iskat krsitve in jih preganjat), hkrati mora pa imeti doovlj dokumentacije da lahko prepreci poskuse razveljavljanja patentov (tukaj se predvideva da bo vlagatelj patenta temeljito raziskal obstojece resitve, ker - kot so nekateri ugotovili - zna bit glup patent veliko drazji od upravnih taks). Ni naloga patentnega urada da sciti patente, oni naredijo samo nekaksen osnoven pregled da je dokumentacija ustrezna.
IMO bi lahko patentni uradi zavrnili veliko vec vlog kot jih treutno, ampak za to pomojem niso krive tete ki trenirajo solitare cele dneve, ampak tisti ki jim je spisal navodila po katerih delajo. Kdo pa (zelo aktivno) sodeluje pri pripravi zakonodaje in dela drzavnih organov se pa precej dobro ve.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Dobro, tole z zniževanjem vrednosti patentov glede na količino je ne fer, se pa strinjam da tako kot je zdaj ne pelje nikamor, ker je za kozlat.
Že sam premišljujem dolgo časa, kako bi lahko omejili to applovo gonijo s patenti, predvsem pa tudi patentne trole. A ni grozno, da sploh obstajajo firme, ki počnejo le to. Mislm, če to ni neka grozna anomalija starega patentnega sistema, pa tud nevem.
Mislim da bi bila boljša rešitev da za vsak patent ki se izkaže da ni veljaven, se avtomatično vsem patentom, ki jih subjekt vloži zniža prioriteta obdelave. Lahko bi se tudi višale cene vloge.
No, to da bi patentni urad plačal tistemu, ki predlaga butaste patente je trapasto. Rabil bi zakonodajo, ki bi ti avtomatično za vsak patent, ki ti je dokazano slab, znižala vrednost preostalih. Tako ne bi vlagali sranja na patentni urad.
Če ti predlagaš butast patent, patentni urad pa ga odobri, potem je krivda na strani patentnega urada, ki mora plačati kazen. Oz. bi moral, če bi sistem deloval. Zato pa neseš patent na patentni urad in ne na okence št.4 lokalne občinske uprave.
Kjer se tej (originalno sporni) patenti vlagajo, stvar v bistvu dela tako in se patente ne pregleduje. Je na drugih osebah da predložijo patentni spor.
Vse kar naredijo na patentnem uradu, je preverijo če se patent pravilno vložen ( če je upoštevana pravilna procedura, objavijo predložen patent in čakajo, če mu bo kdo ugovarjal.
zato so tudi vzpostavljene obstoječe procedure za zavračanje že obstoječih patentov.
Je pa na strani vlagatelja, da pred vložitvijo preveri ali je njihov predleh sploh primeren za patentiranje ali ne. Ravno tako kot je od proizvajalca zahtevano da sam preveri ali njihov izdelek vsebuje patentirane tehnologije ali ne (tudi če je do rešitve proizvajalec sam prišel).
A je to smiselen in dober sistem je pa čisto drugo vprašanje. Mislim da se je že dovoljkrat izkazalo da sistem ne deluje pravilno in se ga na veliko izkorišča.
Glede patentov obstajata dve praksi: Evropska (če je pregledovalno telo EPO, kar velja za patente, ki jih vlagamo na WIPO s pomočjo PCT postopka) in Ameriška (če je pregledovalno telo USPTO, kar velja za patente, ki jih vlagamo na US tržišču direktno).
1. Evropska praksa pravi, da je naloga patentnega pregledovalca dobro opraviti svoje delo in da, to pomeni izjemo temeljit pregled prior arta na tem področju. Potem tvoj odvetnik na podlagi odgovora začne s pregledovalcem (ljubkovalno imenovan patent killer) diskusijo, kjer potem odvetnik poskusi zagotoviti najširši nabor claimov (zahtevkov), ki še veljajo in so potem del končnega patenta. Nisem prepričan, vendar mislim da EPO v določenih primerih celo nosi neko odgovornost, se pa ne spomnim več točno, kaj je le ta bila - če se ne motim potem sodbe ne potekajo med tožečima strankama, ampak kršitelj dokazuje neveljavnost patenta direktno EPO-ju.
2. Ameriška praksa pravi, da je naloga patentnega pregledovalca površen pregled patenta (včasih tudi tega ne naredijo) in beleženje na USPTO (skratka samo malo več od okenca na lokalni občinski upravi). Pri njih velja mantra, da je tako ali tako na strani kršitelja patenta naloga da na sodišču dokaže neveljavnost patenta oz. na strani lastnika patenta da na sodišču iztoži tantieme. V njih je že v konceptu predvideno tožarjenje, ki pa se je na žalost izrodilo.
Zato se tudi ponavadi pogovarjamo o US patentih in ne o evropskih patentih, ker je slednje veliko težje dobiti. Sploh v sredini prejšnjega desetletja je USPTO praktično tiskal patente. Sedaj se ta praksa počasi spreminja, vendar škoda je bila že storjena - v računalništvu je 20 let, kolikor je doba veljavnosti patenta, izjemno dolgo obdobje - hkrati pa ni verjetno da bi USPTO samoiniciativno revidiral stanje s patenti retrogradno, saj so konec koncev pobrali ogromno denarja s strani lastnikov intelektualne lastnine za samo patentiranje in ščitenje IL.
Ne veselite se prehitro. Izkaže se, da zadeva še niti približno ni razveljavljena, postopek bo še nekaj časa trajal, Samsung pa sploh ni udeležen v postopek, ampak zadeva poteka med Applom in USPTO:
http://www.theverge.com/2012/10/24/3549... "What actually happened was that the USPTO just recently issued its first substantive rejection of the '381 patent's claims after granting the request to review its validity back in July. It's a rejection, not an invalidation. It sounds like a legal word game, and it is — but these definitions are critically important. Patents are either valid or invalid, and patents under reexamination are under the microscope, but most certainly alive." ... "Even still, the end result is usually just an alteration of the existing patent, not a clear-cut confirmation or rejection: only 11 percent of patents come out of the process with all claims totally canceled and invalid, and only about 22 percent end up totally confirmed as valid."
