Slashdot - Odraz kakovosti znanstvenraziskovalnega dela so članki, objavljeni v strokovnih revijah. Za ocenjevanje kakovosti pa ni pomembno le število objavljenih člankov, ampak tudi kakovost revij (faktor vpliva, ki meri povprečje, kolikokrat so članki v reviji citirani) in število citiranj člankov posamezne raziskovalne skupine, fakultete ali univerze. Lutz Bornmann iz Münchna in Loet Leydesdorff iz Amsterdama sta v svojem člankuprimerjala, katera mesta na svetu producirajo največ in najbolj kakovostne članke.
V ta namen sta iz Web of Science pridobila podatke o 10 odstotkih najbolj citiranih člankov s področja kemije, fizike in psihologije. Zbrane podatke sta obdelala z računalnikom, pri čemer sta se oprla predvsem na geografsko poreklo, in rezultate prikazala na zemljevidu Google Maps. Rezultat so zemljevidi (fizika, kemija, psihologija) z raznobarvnimi krogci različnih velikosti. Polmer krogca za posamezno mesto na zemljevidu je sorazmeren s številom člankov, ki so jih napisali raziskovalci iz tega mesta, njegova barva pa se spreminja od rdeče za slabe (merjeno s številom citiranj) do zelene za dobre članke.
Rezultati so pričakovani. Najkakovostnejši članki nastajajo pod peresi ameriških in deloma evropskih raziskovalcev. V ZDA prednjačijo ugledne univerze bršljanove lige na vzhodni obali in kalifornijske univerze, medtem ko v Evropi najbolje delajo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji, Švici na Danskem in Nizozemskem. Slovenija ima na teh zemljevidih rdečo piko.
Ja niti ne. Barva kaže relativno število objavlenih/pričakovano št člankov in ne absolutno število. Za ljubljano je številka 3/3.3 za Maribor pa je ta številka 3/1. Kar pomeni da se citira pribljižno enako člankov kot v Lj. Samo da je pričakovano št člankov za Maribor manj kot v Lj. Stvar je relativna in ne absolutna. Tako da to se mi ne zdi slabo, samo prikaz je malo dvoumen se mi zdi.
Ma, člankomanija... Tole je v področju statistike, kjer z nekaj prizadevanja najdeš tisto metodo ki prikaže rezultat, ki ti je najbolj všeč. Pri člankomaniji ne šteje le kvaliteta vsebine, ogromno tudi sposobnost za mreženje in ustvarjanje renomeja. Hecno je da tudi pri nas najdeš ljudi, ki z besedami na vse pretege hvalijo zahodnjaške pristope, medtem ko jim v dejanjih nekako ne uspeva. Nekateri pa so pod vplivom pritiska člankometrike ARRS znali naredit miselni obrat k optimizaciji predpisane kriterijske funkcije in zelo uspešno publicirajo in jih kolegi velikodušno citirajo. Problem je, da si ob tem žal ne morejo privoščit, da bi zapravljali čas s čim uporabnim ;)
Univerza na Primorskem nima smeri kemija in fizika. Psihologija je še v povojih.
Če pogledaš dobro, obstajajo 3je zemljevidi kemija, fizika in psihologija. Na nobenem zemljevidu UP ni prisotna. Prisotna sta pa Univerza v Trstu in raziskovalni center v Padričah (pri fiziki).
Kaj lahko naredijo podobno mapo o kakovosti srednjih šol?
Močno dvomim, ponavadi se te inštitucije ocenjujejo po sproducirani vsebini in ker srednje šole ne producirajo kakšnega R&Dja, je vprašanje kakšno metriko bi sploh morali imeti, da bi lahko relavantno primerjal srednje šole.
On the other hand, je pa res da obstajajo testiranja srednješolcev v matematiki, fiziki in kemiji, ne vem pa kdo jih izvaja in kje so rezultati.
Kje si lahko ogledam to lestvico univerz, ki jo omenja root987 ?
On the other hand, je pa res da obstajajo testiranja srednješolcev v matematiki, fiziki in kemiji, ne vem pa kdo jih izvaja in kje so rezultati.
Glede na to, da se vsako leto v povezavi s kako šolsko reformo omenja primerjava znanja naših srednje in osnovnošolcev ter ostalih po Evropi, potem kaka lestvica najbrž obstaja.
