Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.
Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.
MIT je tak sklep sprejel pod vtisom odločitve Kongresa, ki je pred kratkim sprejel zakon, da raziskovalci, ki jih financira National Institutes of Health, obdržijo pravice do objave svojih člankov kjerkoli. Založniki so seveda skočili v zrak in začeli svojo pravno bitko za razveljavitev tega zakona. Doslej se je bitka bila med njimi in financerji, kot so NIH, Wellcome Trust in Howard Hughes Medical Institute, medtem ko so bili raziskovalci potisnjeni v kot, saj so bili odvisni od obeh. Odločitev MIT-a je prvi jasen znak, na katero stran se pozicionirajo. Profesor Hal Abelson je v uradni izjavi še poudaril, da je bilo doslej objavljanje stvar založnika in avtorja, univerza pa se v to ni mogla vmešavati. Nova resolucija to popravlja, saj bo sedaj aktivno vlogo dobila tudi univerza, ki se bo bodla z založniki. Zelo odločen nastop, torej.
Drugačen pristop k istim ciljem preizkušajo (PDF) na švedski Univerzi v Lundu, ki ponuja finančne vzpodbude, če člani profesorskega zbora objavljajo v prosto dostopnih revijah. V teh primerih so prejemniki vzpodbud proste revije.
Novice » Znanost in tehnologija » MIT-ovi članki bodo prosto dostopni!
antonija ::
KONCNO!! Se pri nas naj se univerza zacne borit za "odprte" clanke in objave. Zalozniki so na tem svetu ze naredili vse dobro kar so lahko, zdej jih je pa cas povozil.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
jype ::
Novi časi.
Jaz sicer še vedno čakam, da pri nas državno financirana avtorska dela postanejo prosto dostopna.
Jaz sicer še vedno čakam, da pri nas državno financirana avtorska dela postanejo prosto dostopna.
Pegaz ::
Odlično. Sam se že nekaj časa poslužujem MIT OpenCourseWare, prav tako tudi Yale-ovega in sicer za fiziko. Super zadeve.
Glasujem za to, da se tudi predavanja na slovenskih fakultetah snema!
Glasujem za to, da se tudi predavanja na slovenskih fakultetah snema!
zee ::
Bolje da ne...ker bi potem znatno stevilo predavateljev ostalo brez sluzbe.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
antonija ::
to bi bila res smola, ja... menjava nesposobnega kadra.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
3p ::
zee: Kar je tudi vzrok, zakaj marsikateri predavatelj ne da svojih gradiv na voljo javnosti. ;)
techfreak :) ::
to bi bila res smola, ja... menjava nesposobnega kadra.
Smola bi bila verjetno v tem, da ne bi našli boljšega kadra ...
antonija ::
Mislim da se ni ves zbezal cez mejo... smo pa zelo blizu temu. Prej ko se zbrca nesposobneze iz druzinskih stolckov prej se bo zacela situacija izboljsevati.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
zee ::
Mislil sem sicer mocno sarkasticno, kajti po tem kar sem tekom studija (do- in po- diplomskega studija, da ne bo pomote) dozivel, lahko samo recem, da je znaten del slovenskih predavateljev povsem nespososobnih za podajanje znanja, cetudi so dobri raziskovalci. Pri mnogih predmetih smo npr. preprosto imeli na platnu skopirano stran iz tuje knjige, brez navedbe vira in korelacije s predavano temo. Kako smo to resevali? Od predavatelja smo dobili seznam priporocene literature (i.e. knjigo ali dve, spehec s ~1000 stranmi) in poglavja/teme, ki jih je potrebno obdelati...v naslednji stopnji smo se cez ~pol leta srecali s predavateljem na izpitu. Hitro, efektivno, brez zapravljanja mojega casa in zivcev.
Glede na novosprejeti pravilnik oz. predlog napredovanja na UL mocno dvomim, da se bo stevilo dobrih predavateljev kaj povecalo. Prej se bo njihovo stevilo zmanjsalo, saj je/bo napredovanje do docenture oz. profesure v bodoce mocno otezeno.
Sklep: Bravo MIT!!
Glede na novosprejeti pravilnik oz. predlog napredovanja na UL mocno dvomim, da se bo stevilo dobrih predavateljev kaj povecalo. Prej se bo njihovo stevilo zmanjsalo, saj je/bo napredovanje do docenture oz. profesure v bodoce mocno otezeno.
Sklep: Bravo MIT!!
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: zee ()
Bor H ::
recimo da pozdravljam to, verjamem pa, da si UNI-LJ težko to prvošč, je še premejhna in bi verjetno imeli avtorji več problemov kot koristi, upam pa da se motm
@zee:
za pridt do docenta in profesorja bo še olajšano, število potrebnih točk je ostalo isto je pa njih nabiranje lažje, mam nekje kle na desktopu al mail predlog zakona, edina stvar, ki zna otežit zadeve je obvezno pozitivno mnenje za docenta, izr. in red. profesorja
@zee:
za pridt do docenta in profesorja bo še olajšano, število potrebnih točk je ostalo isto je pa njih nabiranje lažje, mam nekje kle na desktopu al mail predlog zakona, edina stvar, ki zna otežit zadeve je obvezno pozitivno mnenje za docenta, izr. in red. profesorja
Matevžk ::
ePrints.FRI
Ne vem sicer, ali tu objavijo vse proizvedene članke ali ne, je pa pokazana dobra volja. Gre seveda za eno samo fakulteto.
Poleg tega sem pravkar ugotovil, da obstaja 'digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani', pa nimam časa ugotoviti, čemu služi.
Ne vem sicer, ali tu objavijo vse proizvedene članke ali ne, je pa pokazana dobra volja. Gre seveda za eno samo fakulteto.
Poleg tega sem pravkar ugotovil, da obstaja 'digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani', pa nimam časa ugotoviti, čemu služi.
lp, Matevžk
Dragi ::
digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (dikul) je ena zelo obsežna zbirka znanstveno preverjenih dokumentov.
Na prvi strani imaš en iskalnik (moraš biti prijavljen) kjer iščeš za iskalnim pojmom in pri tem še izbereš področje iskanja (družboslovje, humanistika, sociologija, fizika, matematika itd).
Na prvi pogled super, čeprav ima svoje pomankljivosti...
Na prvi strani imaš en iskalnik (moraš biti prijavljen) kjer iščeš za iskalnim pojmom in pri tem še izbereš področje iskanja (družboslovje, humanistika, sociologija, fizika, matematika itd).
Na prvi pogled super, čeprav ima svoje pomankljivosti...
Dragi ::
Tudi FDV ima digitalno knjižnico. Samo polni se prepočasi.
Afaik, fdv knjižnica je samo del zgoraj omenjenega dikula.
poweroff ::
Ja, je bil pa včasih samostojen projekt. BTW, tudi nekatere družboslovne revije imajo komplet arhive javno dostopne.
sudo poweroff
noraguta ::
na you tube imajo tud kar obsežno zbirko predavanj. http://www.youtube.com/user/MIT
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22987 (19342) | poweroff |
» | Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 24277 (21104) | mojca |
» | Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14821 (9934) | Lonsarg |
» | Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 23870 (21267) | poweroff |