» »

Internet ne ubija tiska

Guardian - Založniki in medijski moguli nas prepričujejo, da je internet krivec za umiranje tiska, s čimer utemeljujejo zaračunavanje za dostop do vsebin časnikov na spletu. Praksa postaja vedno pogostejša, saj so se je ali se je še bodo lotili med drugim Times, The New York Times in Le Monde. Toda rezultati nove študije, ki jo je v Velki Britaniji izvedel Jim Chisholm, kažejo nasprotno. Internet ne ubija tiska. Nekakovostni prispevki ga.

Primerjal je papirnate verzije časnikov s spletnimi stranmi in ugotavljal, ali obstoji kakšna korelacija med padajočimi številkami tiskane naklade in spletnim občinstvom. Ugotovil je, da je (vsaj v Veliki Britaniji) ni ne na mikronivoju posameznega časnika niti na makronivoju celotne države. Prav nasprotno, časniki z velikim spletnim občinstvom v splošnem žanjejo večji uspeh tudi s tiskano naklado.

Britanski Guardian, Telegraph in Independent imajo največje razmerje med številom spletnih obiskovalcem in bralci tiskane izdaje. Vodeči Guardian kar 125. Tudi sicer imajo britanski časniki te vrednosti med najvišjimi v Evropi, in sicer kar za devetkrat več kot na primer v Nemčiji.

Zgovoren zgled so Daily Star, ki je imel pred 15 leti 757.080 naročnikov, sedaj pa jih ima 864.315 in nima omembe vredne spletne strani, Daily Mail, ki je zrasel z 1.866.197 na 2.144.229 bralcev tiskane izdaje kljub za 60-odstotkov bolj obiskani spletni strani kot lani, ter Mirror, kateremu se je število bralcev razpolovilo. Korelacije ni, zato Chisholm zaključuje, da sta najpomembnejši spremenljivki kakovost in cena. Internetna prisotnost ne kanibalizira papirnate verzije.

68 komentarjev

strani: « 1 2

Matthai ::

Točno to, kar ugotavljam tudi za slovensko medijsko sceno.

Dosti žalostno, da se gre en Slo-Tech lahko bolj kakovostno novinarstvo kot npr. 24ur.com.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Kenpachi ::

Tudi rtvslo ni neka cvetka... :|
Zaraki Kenpachi.

morbo ::

Tudi rtvslo ni neka cvetka... :|

Delo.si je slabši...

Tistih par pismenih novinarjev medijske hiše zaposlijo na fizičnih cajtengih, ostalo sodrgo ruknejo na net google-prevajat in copypastat članke iz BBC... Internet predvsem ubija pismenost.
All humans are vermin in the eyes of Morbo!

MrStein ::

There goes another excuse...
:P
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

digitalcek ::

In kaj ubija internet?

Nepreglednost, (skoraj že) popoln kaos, nekakovostni prispevki - tudi blogi, da o repliciranju državljanskih novinajrev v stilu "WTF" niti ne govorim.

Velika večina mojih znancev 50+ uporablja internet le enkrat, dvakrat tedensko, ko poišče neko za njih kakšno (pre)potrebno informacijo, pogleda za kakšen vozni red ali podobno. Ali pa, če ne zanjo iskati (tudi taki so), to za njih poišče sin ali hči.

Dolvlečenje vsebin jih ne zanima, glasbo so kupujo v Müllerju na CD-jih, filme na DVD ali blue rayu. Pornografije pa so se v veliki meri naveličali.

Berejo kvalitetne angleške ter nemške časopise ter nekaj dobrih domačih novinarjev (tako pravijo sami) v Dnevniku in Delu.

Od takih internet ne bo zaslužil niti 30 evrov letno. Ker se jim ne prilagodi.

In smo že pri enem bistvenih vprašanje interneta: se mora ta prilagajati mladim, ki nimajo denarja, ali pa bi bilo pametneje takim gospodom pobrati 100 ali 150 evrov mesečno. Seveda le s kvaliteto spletnih člankov.

Oni sicer niti ne vedo, da na spletu lahko kljub vsemu (sicer težko) najdejo kvaliteto. Jim nihče tega ne pove. Jim nihče tega ne pokaže. Poleg tega nekdo, ki je bral časopise 40, ali 50 let niti ne more preklopiti na monitor. Pač ne gre... In končno, le zakaj bi?

Je pa res, da so to gospodje z mesečnimi dohodki 1500 - 3000 evrov. Pa tudi več.

Zgodovina sprememb…

Keyser Soze ::

^
This!

P.S.: Ubija internet. A lot of BS.
OM, F, G!

ingo ::

@Digitalcek - 50+ let, interneta ne znajo ali ne rabijo za drugo kot za vozni red, dohodek 1500 - 3000EUR!!!!! Zihr delajo v javni upravi! ;) Če nč druzga, rabi vsak podjetnik spletno bančništvo in kontaktiranje s partnerji.
100-150EUR mesečno za spletne cajtnge......Halo!!!!! Verjetno si mislil 10-15EUR, če ne še manj!

Okapi ::

In kaj ima vse to skupnega s tem, da hočeš zaračunati vsebino na netu? Po kakšni logiki bi moral na netu imeti kar brezplačne članke? To je približno tako neumna logika, kot če bi od papirnate izdaje Dela in Dnevnika zahtevali, da je brezplačna, ker je brezplačen tudi Žurnal na papirju.

Če si firma izračuna, da lahko brezplačno spletno izdajo pokrije z oglasi, in/ali da si z njo dela reklamo za tiskano izdajo, potem bo pač ostala brezplačna, drugače pa jo bodo zaračunali. Zakaj bi morali karkoli delati zastonj?

In že spet pametnjakoviči, ki niso v življenju pri časopisu delali, najbolje vedo, kako bi morali drugi delati časopise.;((

O.

MrStein ::

digitalcek je izjavil:


Od takih internet ne bo zaslužil niti 30 evrov letno. Ker se jim ne prilagodi.

Amen, brat. A-MEN!
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

gruntfürmich ::

mislim da bomo nekaj takega kmalu zvedeli za piratstvo glasbe, filma & programja. ali pa ne...:))
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

digitalcek ::

Okapi je izjavil:

In kaj ima vse to skupnega s tem, da hočeš zaračunati vsebino na netu? Po kakšni logiki bi moral na netu imeti kar brezplačne članke? To je približno tako neumna logika, kot če bi od papirnate izdaje Dela in Dnevnika zahtevali, da je brezplačna, ker je brezplačen tudi Žurnal na papirju.


Ta logika (brezplačnost) je posledica zblojene internetne MOŽNOSTI lepljenja nebuloz, tudih fotografij, tujih video posnetkov. Rezultat: na spletu je 98.99% vsebin brezplačnih.

In ker že skoraj vsak nočni vratar (ali vsak, ki sede za računalnik) po spletu objavlja "članke", je posledica to, da mnogi uporabniki spleta mislijo, da je kredibilno pisanje enostavna stvar in ne ločijo med pisanjem in "pisanjem".

In potem jim je čudno, da hoče dober novinar v Sloveniji (recimo) plačo 1200-1500 evrov. Sprašujejo se, da zakaj toliko, če pa po spletu v Sloveniji piše vsaj 10.000 ljudi. Najbrž pa 25.000 (forumi).

Kaj je kvalitetno pisanje pa ne bodo, z ozirom na povedano, taki vedeli nikoli...
In posledično ne bodo nikoli pripravljeni za dobre tekste dati mesečno recimo 3 evre.

Ker pisanje člankov, knjig, skladanje glasbe, igranje v filmih - za njih ni znanje. Za njih je znanje narediti vsaka dva meseca nov mobitel, ki stane Nokio 50 dolarjev, prodajajo pa ga za 700. Tu pa ni problema. Ga rade volje kupijo!

Nov mobitel je pač treba kupiti vsaj dvakrat letno, nobene potrebe pa ni prebrati kakšen kredibilen članek, ali dobro knjigo.
Kaj nam bo dobra knjiga, ko pa nekateri nimajo niti toliko časa, da zvečer in čez vikend pogledajo vsebine, ki so jih preko noči zvlekli dol...

Manu ::

Okapi je izjavil:

In kaj ima vse to skupnega s tem, da hočeš zaračunati vsebino na netu? Po kakšni logiki bi moral na netu imeti kar brezplačne članke? To je približno tako neumna logika, kot če bi od papirnate izdaje Dela in Dnevnika zahtevali, da je brezplačna, ker je brezplačen tudi Žurnal na papirju.

Če si firma izračuna, da lahko brezplačno spletno izdajo pokrije z oglasi, in/ali da si z njo dela reklamo za tiskano izdajo, potem bo pač ostala brezplačna, drugače pa jo bodo zaračunali. Zakaj bi morali karkoli delati zastonj?

In že spet pametnjakoviči, ki niso v življenju pri časopisu delali, najbolje vedo, kako bi morali drugi delati časopise.;((

O.

Ima veze in sicer tako, da mediji uvedbe zaračunavanja za novice na spletu argumentirajo z argumentom, da prodaja tiskanih časopisov upada. Ta študija pa postavi ta argument pod vprašaj.

Sicer izvorni članek ne zacementira svoje ugotovitve, ampak zahteva več raziskav na to temo.

Ta konkretna novica ne napada uvedbo plačljivih vsebin na netu, ampak le ugotavlja ali argument (da papirna naklada časopisov pada na račun internetne vsebine) stoji na trdnih ali majavih tleh.

Ali s "pametnjakoviči" misliš na tukajšnje komentarje ali izvorni članek?

Gavran ::

A nihče ne pomisli, da je glavni krivec "težav" tiskanih medijev (pa tudi vseh drugih medijskih vsebin) hiperprodukcija? Dan ima 24 ur, od tega jih (recimo) 8 prespimo, 8 pa delamo. Za spremljanje medijev (časopisi, TV, net,...) lahko namenimo recimo 3 ure dnevno (pozabimo na tiste, ki časopise berejo v službi). To pa zadošča za pregled enega dnevnika. Ker je časopisov ogromno, se število ur namenjenih medijem v Sloveniji (pa naj bo 2000000 krat 3) porazdeli na veliko medijskih vsebin. Vsaka posebej pa ima seveda manj kot prej... Za brskanje za kvalitetnimi članki že zmanjka časa.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Poldi112 ::

3 ure dnevno za medije? A ni to malo divje? Jaz niti mesečnika Linux Journal, ki ga imam naročenega in ga večinoma preberem, ne berem 3 ure. Dnevnik prelistam v par minutah, če me kaj pritegne je zgornja meja nekje 20-30 min. 3 ure mi je praktično nepredstavljivo povprečje.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Okapi ::

mediji uvedbe zaračunavanja za novice na spletu argumentirajo z argumentom, da prodaja tiskanih časopisov upada.
Kakšno izjavo medija na to temo bi bilo lepo citirati v takem primeru. Ker drugače je zgolj podtikanje in natolcevanje.

Mediji večinoma ugotavljajo, da je vzdrževanje spletne strani drago (dražje, kot so si sprva predstavljali), prihodki od oglasov in pozitivni učinki na prodajo tiskanih izdaj pa ne pokrijejo stroškov, kot so sprva upali, da jih bodo.

Ne poznam medija, ki bi plačljivo spletno stran uvedel samo zato, ker bi mislil, da mu zaradi nje pada naklada. Pa čeprav - pljuni istini v oči - zakaj bi kupil Delo, če ga lahko zastonj preberem na netu? Vedno več bo takih.

O.

Gregor P ::

Okapi je izjavil:

mediji uvedbe zaračunavanja za novice na spletu argumentirajo z argumentom, da prodaja tiskanih časopisov upada.
Kakšno izjavo medija na to temo bi bilo lepo citirati v takem primeru. Ker drugače je zgolj podtikanje in natolcevanje.


Res sem šel samo na Google in v manj kot petih sekundah našel naslednje:|

As readers have increasingly gone online for their news, papers have suffered declining subscriber numbers and lower advertising revenue, resulting in a dramatic industry contraction. Newspaper publishers and the Associated Press have blamed Google and other news-aggregation sites for their woes, leading to threats that they will delist their content and begin charging online readers.

Vir: CNET - Report: New York Times to charge online readers

... kaj bi šele bilo, če bi zares iskal;((
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Poldi112 ::

Okapi je izjavil:

zakaj bi kupil Delo, če ga lahko zastonj preberem na netu? Vedno več bo takih.
O.


Zato ker po šihtu za računalnikom paše prelistati časopis pred kaminom.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Okapi ::

Res sem šel samo na Google in v manj kot petih sekundah našel naslednje
Našel si pač še eno tako podtikanje. Najdi izjavo lastnikov časopisa o vzrokih za lastno odločitev, ne mnenje nekega x novinarja o vzrokih za odločitev lastnikov nekega drugega časopisa.

Zato ker po šihtu za računalnikom paše prelistati časopis pred kaminom.
Vedno manj bo takih.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Matthai ::

digitalcek je izjavil:

Oni sicer niti ne vedo, da na spletu lahko kljub vsemu (sicer težko) najdejo kvaliteto. Jim nihče tega ne pove. Jim nihče tega ne pokaže. Poleg tega nekdo, ki je bral časopise 40, ali 50 let niti ne more preklopiti na monitor. Pač ne gre... In končno, le zakaj bi?

Je pa res, da so to gospodje z mesečnimi dohodki 1500 - 3000 evrov. Pa tudi več.

Vsako leto jih bo manj. V tem je težava.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

opeter ::

ingo je izjavil:

Če nč druzga, rabi vsak podjetnik spletno bančništvo in kontaktiranje s partnerji.


Takšni gospodi/gospe se v tehnološkem smislu kontaktirajo maks. preko mobilnega telefona, ali pa še to ne, raje osebno pri kavici.

Se pa strinjam, digitalček je pretiraval. Nihče pri zdravi pameti ti za cajteng/novice mesečno ne bo plačal 50 evrov, kaj šele več (100-150) ...
Hrabri mišek - www.dangermouse.org
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

opeter ::

Okapi je izjavil:

Res sem šel samo na Google in v manj kot petih sekundah našel naslednje
Našel si pač še eno tako podtikanje. Najdi izjavo lastnikov časopisa o vzrokih za lastno odločitev, ne mnenje nekega x novinarja o vzrokih za odločitev lastnikov nekega drugega časopisa.

Zato ker po šihtu za računalnikom paše prelistati časopis pred kaminom.
Vedno manj bo takih.

O.


Res je. Vse manj ljudi bo imelo šihta.
Hrabri mišek - www.dangermouse.org
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Keyser Soze ::

Niti ni neke potrebe po plačevanju. Najbolj zanesljivi so sigurno privatni, preverjeni kanali. Zanesljivost tako pisanih, kot digitalnih medijev je pa na čisto enakem nivoju. Noben medij oz. bolje rečeno vir pa ni 100% zanesljiv sam po sebi.

Tepec je tisti gospod, ki da 50EUR za tuje "cajtnge" in s tem misli, da ima v rokah "obveščevalsko zlato kravo". Pameten lahko enakovreden ali še boljši info najde na internetu, 4 free. Je pa res, da je potrebno specifično znanje, če hočeš pridobljene podatke prečistit v nek uporaben info. Ni današnji interent za vsacga "digitalnega wannabeja".>:D
OM, F, G!

mkljun ::

digitalcek je izjavil:

In kaj ubija internet?
Velika večina mojih znancev 50+ uporablja internet le enkrat, dvakrat tedensko, ko poišče neko za njih kakšno (pre)potrebno informacijo, pogleda za kakšen vozni red ali podobno. Ali pa, če ne zanjo iskati (tudi taki so), to za njih poišče sin ali hči.


Ekonomija se je že zdavnaj (nekje v 80ih) obrnila proti najstnikom in pri njih trži največ denarja (oz. od njihovih staršev, ki so 50+).

digitalcek ::

Matthai je izjavil:

digitalcek je izjavil:

Oni sicer niti ne vedo, da na spletu lahko kljub vsemu (sicer težko) najdejo kvaliteto. Jim nihče tega ne pove. Jim nihče tega ne pokaže. Poleg tega nekdo, ki je bral časopise 40, ali 50 let niti ne more preklopiti na monitor. Pač ne gre... In končno, le zakaj bi?
Je pa res, da so to gospodje z mesečnimi dohodki 1500 - 3000 evrov. Pa tudi več.

Vsako leto jih bo manj. V tem je težava.


Jasno, drži.

Zelo pomembno vprašanje, ki se mi postavlja je: ali bodo današnji 20, 25 letniki (brez dela, brez službe, ali s 700 evri plače) čez 20 let, ko bodo imeli NEKATERI od njih, sicer redki 2000 evrov plače - ali bodo takrat ti 40-letniki pripravljeni dajati 20,30,50 evrov mesečno za plačljive vsebine?
Ali pa jim je današnji splet, tak kot je, toliko poškodoval možgane, da bodo do smrti razmišljali in tulili: ni stvari na spletu, za katero sem pripravljen plačati.

Vprašanje je sicer bolj za sociologe. Mogoče še za vedeževalce.
Ampak odgovor me zanima že sedaj. Vaša mnenja seveda tudi...

Zgodovina sprememb…

digitalcek ::

Keyser Soze je izjavil:


Tepec je tisti gospod, ki da 50 EUR za tuje "cajtnge" in s tem misli, da ima v rokah "obveščevalsko zlato kravo". Pameten lahko enakovreden ali še boljši info najde na internetu, 4 free. Je pa res, da je potrebno specifično znanje, če hočeš pridobljene podatke prečistit v nek uporaben info. Ni današnji interent za vsacga "digitalnega wannabeja".>:D


Tudi s tem se načelno strinjam. Problem je le v tem, ker je digitalnih wannabejev nad 40, ali 50 let 90%... In edino ti imajo pravzaprav nek resen denar, neko resno kupno moč... In taki so sicer drugače dovolj pametni, niso pa "spletno" pametni...

Ideja za s.p.: pomagati wannabejem iskati po googlu. 10 miljonov zadetkov najde vsak.

Za informacijo, ki pa bo za vtipkanje ključne besede ali niza besed (seveda ne mislim besede sex) dala le 150 RELEVANTNIH zadetkov, sem pripravljen (mislim resno!) dati 5 evrov. Pa nimam 2000 evrov dohodkov. Krepko pod 1000.

Le cenim PRAVO informacijo. In nisem edini, ki tako razmišlja... 5 evrov je eno pivo in pol.
Dvourno iskanje po googlu in jeza, ker si dobil toliko (neuporanih) zadetkov, tisti uporabni link pa je mogoče na sedemnajsti strani, sta zagotovo vredna tistih 5 evrov.

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

digitalcek je izjavil:


Jasno, drži.

Zelo pomembno vprašanje, ki se mi postavlja je: ali bodo današnji 20, 25 letniki (brez dela, brez službe, ali s 700 evri plače) čez 20 let, ko bodo imeli NEKATERI od njih, sicer redki 2000 evrov plače - ali bodo takrat ti 40-letniki pripravljeni dajati 20,30,50 evrov mesečno za plačljive vsebine?

Ko je enkrat nekaj na voljo zastonj, se ljudje zelo težko navadijo, da je treba zadevo sedaj plačati. Enostavno - zelo kvalitetne vsebine bodo dostopne za plačilo, a bo teh vsebin zelo malo. Večina bo dostopna brezplačno, nekatere zraven z reklamami.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

digitalcek ::

opeter je izjavil:

ingo je izjavil:

Če nč druzga, rabi vsak podjetnik spletno bančništvo in kontaktiranje s partnerji.


Takšni gospodi/gospe se v tehnološkem smislu kontaktirajo maks. preko mobilnega telefona, ali pa še to ne, raje osebno pri kavici.

Se pa strinjam, digitalček je pretiraval. Nihče pri zdravi pameti ti za cajteng/novice mesečno ne bo plačal 50 evrov, kaj šele več (100-150) ...


Bo, bo, brez skrbi.
Napačno je, ker izhajate iz VAŠEGA pojmovanja spleta in iz vaših, verjetno nizkih dohodkov.
Tisti 50+ sploh ne vedo, da je vse na spletu zastonj. Na srečo.

Ja, omenjenim 50+ podjetnikom spletno bančništvo ureja 15-20 let mlajša žena :), mogoče sin, hčerka, ali pa računovodkinja (če ji zaupajo)... Enega segmenta slov. populacija pa res ne poznate, pa ne želim biti nesramen. Jaz ga.

Poznam recimo krog arhitektov, kjer je sramota kupiti nov avto za manj kot 35-40.000 evrov. Vam da to kaj misliti...
Je pri takih dati 100 evrov mesečno za kakšno stvar problem?

Zgodovina sprememb…

digitalcek ::

Matthai je izjavil:

digitalcek je izjavil:


Jasno, drži.
Zelo pomembno vprašanje, ki se mi postavlja je: ali bodo današnji 20, 25 letniki (brez dela, brez službe, ali s 700 evri plače) čez 20 let, ko bodo imeli NEKATERI od njih, sicer redki 2000 evrov plače - ali bodo takrat ti 40-letniki pripravljeni dajati 20,30,50 evrov mesečno za plačljive vsebine?


Ko je enkrat nekaj na voljo zastonj, se ljudje zelo težko navadijo, da je treba zadevo sedaj plačati. Enostavno - zelo kvalitetne vsebine bodo dostopne za plačilo, a bo teh vsebin zelo malo. Večina bo dostopna brezplačno, nekatere zraven z reklamami.


Še sreča, do so trgovci ugotovili, da splet za njih nikakor ni opcija. :)
Po enomesečnem brezplačnem točenju piva ali talanju brezplačnega pršuta, bi šla vsaka slovenska trgovina v peezdo...
Zato na redkih promocijah (recimo nov namaz) dobiš 0.8 mm namaza na kruhku dimenzij 8 x 8 mm. Oni že vedo, kako je treba promovirati nove produkte.
Oni drugi s svojim zastonjkarstvom na spletu pa očitno ne...

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Nihče pri zdravi pameti ti za cajteng/novice mesečno ne bo plačal 50 evrov,
Lahko reče samo nekdo, ki se mu niti sanja ne, koliko stanejo revije (strokovne, znanstvene ...), namenjene profesionalcem.

O.

Matthai ::

Kako da ne. Jaz svoje knjige zastonj nudim na spletu, pa se mi zadeve še vedno finančno izidejo bolje, kot če bi jih tiskal.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

kopernik ::

Mladi ljudje se starajo. Čez 10 ali 20 let ne bo nič čudnega, če bo en 50-letnik srkal kavo ob iPad-like napravi in tako bral 'časopis'. Pravzaprav, že danes poznam 50-letnike, ki ne samo da dnevno brskajo po spletu, ampak so tudi razvijalci spletnih aplikacij.

Keyser Soze ::

Okapi je izjavil:

Lahko reče samo nekdo, ki se mu niti sanja ne, koliko stanejo revije (strokovne, znanstvene ...), namenjene profesionalcem.

Ajde, butni tle gor en primer. In poleg še neko info., ki upraviči tole opevano ceno.
OM, F, G!

digitalcek ::

kopernik je izjavil:

Mladi ljudje se starajo. Čez 10 ali 20 let ne bo nič čudnega, če bo en 50-letnik srkal kavo ob iPad-like napravi in tako bral 'časopis'. Pravzaprav, že danes poznam 50-letnike, ki ne samo da dnevno brskajo po spletu, ampak so tudi razvijalci spletnih aplikacij.


Izjeme potrjujejo pravilo, da so ljudje 50+ PRAVILOMA spletno nepismeni.

Potem pa je še en, vsak dan večji odstotek tistih, ki so dali spletnemu kaosu in TV debilnostim nogo in živijo (zlahka) brez te navlake.
Vi pač trdite, da se brez spleta ne da. Oni pa s svojimi primeri dokazujejo, da se da.
Jih škandali Lady Gaga pač ne zanimajo. Niti ne strokovne, niti ne "strokovne" informacije. Očitno vse te navlake ne potrebujejo...

Zgodovina sprememb…

Gregor P ::

digitalcek je izjavil:

Ideja za s.p.: pomagati wannabejem iskati po googlu. 10 miljonov zadetkov najde vsak.

Za informacijo, ki pa bo za vtipkanje ključne besede ali niza besed (seveda ne mislim besede sex) dala le 150 RELEVANTNIH zadetkov, sem pripravljen (mislim resno!) dati 5 evrov. Pa nimam 2000 evrov dohodkov. Krepko pod 1000.

Le cenim PRAVO informacijo. In nisem edini, ki tako razmišlja... 5 evrov je eno pivo in pol.
Dvourno iskanje po googlu in jeza, ker si dobil toliko (neuporanih) zadetkov, tisti uporabni link pa je mogoče na sedemnajsti strani, sta zagotovo vredna tistih 5 evrov.

To v bistvu že počnejo razna podjetja, ki šolajo uslužbence na državni upravi, samo da so verjetno malo dražja:P:D
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

pss-m ::

nimam težav s tem da je nek spetni časnik plačljiv. naj bo. a naj ne govorijo da MORAJO narediti plačljive ker to preprosto ni res. glede na to da ni stroškov s tiskom, in da na veliko služijo z oglasi. vse skupi se zdi kot da te imajo svoje bralce za butce.

problem, ki s tem nastaja je pravica do člankov. zadnjič sem bral, da že lobirajo, da bi bile novice "avtorske". to pomeni, da tisti ki prvi objavi novico ima edini pravico do njene objave(napisati po svoje novico in navesti vir ne bi bilo dovoljeno, razen če imajo posebno pogodbo z virom) s tem pa omejujejo informacijo le na tiste, ki si to lahko privoščijo.

torej naj nas nimajo za norce in naj ne omejujejo te, ki bi radi "zastonj" (služijo od oglasov) ponujali novice (pa čeprav z manj kvalitetnimi pisci), pa se ne bom razburjal.

aja pa lepo bi bilo, da bi plačljive spletne vsebine prišle brez oglasov, ker to, da plačujem, da mi oglašujejo je debilno.

kopernik ::

digitalcek je izjavil:


Vi pač trdite, da se brez spleta ne da. Oni pa s svojimi primeri dokazujejo, da se da.
Jih škandali Lady Gaga pač ne zanimajo. Niti ne strokovne, niti ne "strokovne" informacije. Očitno vse te navlake ne potrebujejo...


Jaz ničesar podobnega ne trdim. Je pa res, da je možno živeti od vode in kruha. Ne rabiš ne avta, ne računalnika, ne elektrike.

digitalcek ::

Gregor P je izjavil:

digitalcek je izjavil:

Ideja za s.p.: pomagati wannabejem iskati po googlu. 10 miljonov zadetkov najde vsak.
Za informacijo, ki pa bo za vtipkanje ključne besede ali niza besed (seveda ne mislim besede sex) dala le 150 RELEVANTNIH zadetkov, sem pripravljen (mislim resno!) dati 5 evrov. Pa nimam 2000 evrov dohodkov. Krepko pod 1000.
Le cenim PRAVO informacijo. In nisem edini, ki tako razmišlja... 5 evrov je eno pivo in pol.
Dvourno iskanje po googlu in jeza, ker si dobil toliko (neuporanih) zadetkov, tisti uporabni link pa je mogoče na sedemnajsti strani, sta zagotovo vredna tistih 5 evrov.

To v bistvu že počnejo razna podjetja, ki šolajo uslužbence na državni upravi, samo da so verjetno malo dražja:P:D


Govorim o skromnem popoldanskem s.p.-jčku, ki kaj takega odpre v novembru. Eno iskanje (odvisno od zahtevnosti) 5-30 evrov. Grantiram decemberski zaslužek 2500 - 2500 evrov.

Mnogo ljudi je brez služb (pa še slabše bo), še več pa brez kakšne poslovne ideje...

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Ajde, butni tle gor en primer. In poleg še neko info., ki upraviči tole opevano ceno.
Guglanje ti ne gre ravno od rok, ne? Wall Street Journal Europe stane recimo 900 evrov na leto. A ti moram razlagati, zakaj ga ljudje kupujejo?

O.

MrStein ::

digitalcek je izjavil:


Ideja za s.p.: pomagati wannabejem iskati po googlu. 10 miljonov zadetkov najde vsak.

Za informacijo, ki pa bo za vtipkanje ključne besede ali niza besed (seveda ne mislim besede sex) dala le 150 RELEVANTNIH zadetkov, sem pripravljen (mislim resno!) dati 5 evrov. Pa nimam 2000 evrov dohodkov. Krepko pod 1000.

Le cenim PRAVO informacijo. In nisem edini, ki tako razmišlja... 5 evrov je eno pivo in pol.
Dvourno iskanje po googlu in jeza, ker si dobil toliko (neuporanih) zadetkov, tisti uporabni link pa je mogoče na sedemnajsti strani, sta zagotovo vredna tistih 5 evrov.

To že obstaja: Google Answers
Google Answers @ Wikipedia
http://answers.google.com/answers/faq.h...

Je pa res, da so zaprli to storitev.
Tako da ja, je dobra tržna priložnost. ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Keyser Soze ::

Okapi je izjavil:

Guglanje ti ne gre ravno od rok, ne? Wall Street Journal Europe stane recimo 900 evrov na leto. A ti moram razlagati, zakaj ga ljudje kupujejo?

A to je pol to? Sem mislil, da je res kaj revolucionarnega.

Kot sem že rekel, overrated. S tem namreč kupuješ "zastarele" novice. Informacije, s še pravo vrednostjo, so namreč že zaokrožile po drugih kanalih.

Ampak, "be my guest". Tvoj denar, tvoja odločitev.
OM, F, G!

Manu ::

Okapi je izjavil:

Ajde, butni tle gor en primer. In poleg še neko info., ki upraviči tole opevano ceno.
Guglanje ti ne gre ravno od rok, ne? Wall Street Journal Europe stane recimo 900 evrov na leto. A ti moram razlagati, zakaj ga ljudje kupujejo?

O.

Za eno leto je 570€ (brez davka) papirnata verzija in internetna skupaj. Za internetno verzijo pa je 78€ na leto brez davka. Ponudba za nove naročnike.

Ampak to je poslovni časopis, ti si pa rekel:

Lahko reče samo nekdo, ki se mu niti sanja ne, koliko stanejo revije (strokovne, znanstvene ...), namenjene profesionalcem.
.

Okapi ::

Ja a poslovni ni strokovni? Poglej si, koliko stane naročnina na 4-5 medicinskih revij, ali pa koliko stanejo revije, namenjene pravnikom? New York Law Journal je 760 dolarjev na leto (in ne gledati popusta za nove naročnike, ker velja samo prvo leto).


Kot sem že rekel, overrated.
Ja, seveda, če ne potrebuješ (in nimaš pojma, kaj profesionalci potrebujejo), je vse overrated. Vprašaj naročnike, zakaj so naročeni.

O.

Okapi ::

Si recimo matematik in bi se rad naročil na nekaj matematičnih revij. Ena od njih je recimo Journal of Mathematical Analysis and Applications, 24 številk na leto. Naročnino si lahko vsak sam zgugla. In to je samo ena revija.

O.

digitalcek ::

Okapi je izjavil:


Kot sem že rekel, overrated.
Ja, seveda, če ne potrebuješ (in nimaš pojma, kaj profesionalci potrebujejo), je vse overrated. Vprašaj naročnike, zakaj so naročeni.
O.

Overrated je tudi dati več kot 9.900 evrov za nov avto. Za nekatere.

In overrated je dati tudi 150, ali 250 evrov za urico sladkih užitkov. Seveda pa večina toži, da je še 30 evrov za spolno uslugo preveč...

Saj se verjetno strinjamo: srednji razred so uspešno iztrebili.
Nižjemu je vse overrated, visokemu pa tisto, kar se ponuja masam, prepoceni, da bi sploh kupovali. Za njih se underrated artikle, usluge - sploh NE SPODOBI kupovati!

In visoki razred tudi ve, kako pomembne so kredibilne informacije. In jih kupuje, plačuje. Brez slabega občutka, da so bili nategnjeni, prevarani...

kopernik je izjavil:

digitalcek je izjavil:


Vi pač trdite, da se brez spleta ne da. Oni pa s svojimi primeri dokazujejo, da se da.
Jih škandali Lady Gaga pač ne zanimajo. Niti ne strokovne, niti ne "strokovne" informacije. Očitno vse te navlake ne potrebujejo...


Jaz ničesar podobnega ne trdim. Je pa res, da je možno živeti od vode in kruha. Ne rabiš ne avta, ne računalnika, ne elektrike.


Nikolaj Kopernik, ni vsak, ki ne uporablja spleta, duševno zaostal. In tudi ni rečeno, da tak ne uporablja elektrike, ali da si sveti s petrolejko.

In to, da ne kupi Samsinga Galaxy, ali nima profila na FB, ne pomeni, da je iz časov kamnite žlice...

Malo več tolerance do ljudi, ki se obnašajo drugače, kot večina, prosim...

Vidim, da ste nekateri kar malce sovražno razpoloženi do ljudi, ki razmišljajo drugače, kot razmišljate vi. Ki imajo drugačne navade, cilje. Zakaj tako?

Zgodovina sprememb…

Iatromantis ::

Matthai je izjavil:

Kako da ne. Jaz svoje knjige zastonj nudim na spletu, pa se mi zadeve še vedno finančno izidejo bolje, kot če bi jih tiskal.

Kje pa jih najdemo?

Keyser Soze ::

Okapi je izjavil:

Ja, seveda, če ne potrebuješ (in nimaš pojma, kaj profesionalci potrebujejo), je vse overrated. Vprašaj naročnike, zakaj so naročeni.

Model, govoriva o poslovnem časniku. Kot je že bilo povedano. V tem segmentu pa je žal PRAVOČASNA informacija tudi edina vredna informacija. Vse ostalo je samo gonja imidža ob jutranjem rogliču. (priznam, morda ti rata s tem impresionirat potencialno stranko, tle se pa tud neha)

Ne rečem, če nimaš vzpostavljenih primernih komunikacijskih kanalov, potem res posežeš po takšni publikaciji. Ampak, prednosti s tem ne boš pridobil. Tudi če boš prvi, ki prebere novico po objavi ali zjutraj dobi v roke tiskano verzijo. Vsaka VREDNA informacija v tem cajtngu je že "long gone". Razprodana na 1000 koncev.

Druga (no ja...) stvar so znanstvene revije, kjer se recimo objavljajo kakšni članki, ipd. A še to ni vredno nekih bajnih par. Povzetki raziskav, ipd. ki se objavljajo na raznih "forumih" zaprtega tipa, kjer se računajo konkretne letne članarine, so donosne samo do trenutka ko za njih izve druga oseba, če zadevo res karikiram do absoluta. Namreč, če ve eden je skrivnost, ko to vesta dva, pa ve cel svet. (vrednost informacije pa pade od teoretično neskončno (ko ve za njo ena oseba) na praktično nulo (ko ve za njo druga oseba))

Point je v tem, da je danes zelo težko zadržat informacijo. Med zaprtimi krogi že gre (zelo težko), ko pa pride do medijev (o katerih gre novica), si pa že korak prepozen.
OM, F, G!

Okapi ::

Vse ostalo je samo gonja imidža ob jutranjem rogliču.
Saj ni treba dokazovati, da ne razumeš, zakaj profesionalci plačujejo drage naročnine na strokovne publikacije. Ker ni stvar samo v tem, da bi nekaj izvedel pred drugimi (take informacije se zbira in plačuje posebej), ampak da imaš na kupu zbrane in prečiščene različne informacije, ki jih potrebuješ za vsakdanje poslovanje oziroma delo. Ker profesionalec nima, tako kot študent ali nek ljubitelj, tri ure časa na dan za brskanje po netu in iskanje potrebnih (brezplačnih) informacij. Namesto njega to počno uredniki, urednikom dobrih revij in časopisov profesionalci zaupajo in za njihovo storitev plačujejo. Ura najbolj navadnega obrtnika je vredna recimo 30 evrov, in če mu časopis ali revije prihrani 2 uri brskanja po netu na mesec, je teh 50 evrov, o katerih se tule pogovarjamo, pametno naloženih.

Nekateri tule pač ne razumete, da brezplačna informacija, za katero porabiš eno uro, da prideš do nje, še zdaleč ni brezplačna.

O.

Manu ::

Na žalost lastniki dobičkonosnih podjetij (torej visoki razred) mislijo, da imajo vsi toliko denarja. Ta svet je poln ljudi nižjega razreda. Ti pa res ne bodo mogli plačat za te vsebine. Žal.

Zgleda, da tudi ti spadaš v ta razred in iz tvojih komentarjev je jasno, da ne razumeš ljudi iz nižjega razreda. Kar je zate logično je za nižji ali nižji srednji razred overrated. Dokler se revščina ne bo odpravila na globalni ravni, bo prepad med višjim in nižjim socialnim razredom... in ta boj bo trajal.

Višjemu razredu bi moral biti interes, da odpravi revščino in da se uveljavi srednji razred saj je v tem primeru to za njih veliko bolje. Veliko lepše bo živeti v svetu brez revščine.

Sooči se s stanjem na svetu in se sprijazni ali pa naredi kaj proti revščini.

P.S. namenjeno je Digitalčku

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Manu ()

Keyser Soze ::

Izvoli zaradi mene brat cajtnge in plačevat drage naročnine. Samo ne prepičevat vesoljneg sveta, da je to to.

Zaradi hitrosti izmenjave informacij v današnjem času je pisani cajtng praktično odveč. Tudi internet je prepočasen za profesionalce. Ker mora določena informacija vseeno preko določene revizije je, do trenutka ko te doseže že znano dejstvo. A ga potem rabiš še enkrat prebrat?

Če pa je slučajno šlo mimo tebe, se moraš pa vprašat kje je tvoja "obveščevalna mreža" falirana.

P.S.: In ja, žal, ravno profesionalec (bralec WSJ) na katerega se ti tako zelo obešaš, mora praktično skoraj cel profi del svojega časa nameniti informiranju. Bogi, če mora to počet preko cajtngov.
OM, F, G!
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Internet ne ubija tiska (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
687046 (5643) kitaj
»

The Times izgubil 90 odstotkov bralcev zaradi zaračunavanja spletnih vsebin

Oddelek: Novice / Ostale najave
325831 (3836) Gavran
»

Nikkei prepovedal objavljanje povezav na njihovo domačo stran

Oddelek: Novice / Ostale najave
122244 (1520) francek1
»

The Times in Le Monde bosta plačljiva tudi medmrežju

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
272868 (2055) BigWhale
»

The New York Times ne bo več brezplačno na spletu

Oddelek: Novice / Ostale najave
442871 (1378) urban99

Več podobnih tem