» »

Linux datotečni sistemi

Linux datotečni sistemi

Linux Today - Večina Linux distribucij zaenkrat uporablja že precej 'obrabljen' datotečni sistem ext2 (extended filesystem 2).
Stvar je sicer hitra in učinkovita, ima pa nekaj pomankljivosti v katerih jo konkurenti kot so NTFS, XFS in JFS precej prekašajo. Ena glavnih mankajočih lastnosti je predvsem tako imenovan 'journaling', kar pomeni, da se na disk najprej napišejo načrtovane spremembe šele nato pa se izvršijo. S to tehnologijo je povišana zanesljivost, saj se vam datotečni sistem pod nobenim pogojem ne more nikoli zares sesuti (v teoriji :). Hkrati pa tudi 'pobirnje' traja občutno manj časa, saj sistem nima problemov z ugotavljanjem kaj je šlo prejšnjič narobe (fsck, scandisk, chkdsk in podobni odpadejo).
Seveda je Linux na udaru in v razvoju je mnogo rešitev. Poleg večje zanesljivosti navadno prinašajo tudi povečano hitrost in druge cukerčke. Prvi tak je ReiserFS, ki je že prisoten v zadnjih uradnih Linux jedrih 2.4 (že dolgo pa ga podpira distribucija SuSe). IBM je na Linux prenesel svoj sistem JFS, Sillicon Graphics pa XFS. Redhat se je odločil za naslednika zdajšnjega sistema ext3, saj omogoča prehod iz ext2 in nazaj brez formatiranja. Kot, da to vse ne bi bilo dovolj je že napovedan tudi naslednik reiserfs-ja - Reiser4, ki bo prišel ven septembra 2002.
Izbire res ne manjka, po lastnih izkušnjah pa lahko povem, da resierfs deluje res odločno. Ker se Redhat boji svetih vojn na tem področju, so napisali obrazložitev zakaj so se odločili za ext3. Človek se sploh ne znajde, ampak v bistvu so vsi ti sistemi velik korak naprej za Linux.

6 komentarjev

Brane2 ::

Meni že ext2 dela O.K. Že res, da gre stvar chekirat disk na vsake toliko časa, ampak to se koneckoncev dogaja tudi pri mojih Wins-ih 2000, pa se nihce ni bunil zarad tega. Pri Linuxu je ext2 "star" samo zaradi tega, ker se je pojavil ext3 in pred njim se ReiserFS. Journaling sistemi v zasnovi niso hitrejsi ampak pocasnejsi od navadnih FS, zato so jih morali pospesevati z razlicnimi triki (kojekakva kesiranja) in to je eden od razlogov, zakaj je razvoj trajal tok casa...

simon ::

journaling fs so ravno tako hitri kot ext2, v nekaterih primerih (velike datoteke) pa precej hitrejsi. Pri sedanjih velikih diskih pa je fsck postal kar precej velika cokla.

JeDo ::

Khmm jst sem testiral Reiserja že pr kernelu 2.2.17 in to na md raid particiji, in če pogledam da sem mel res počasna diska 850 mb, se je zadeva blazno obnesla, letel je ko prasica :) tako da sem dosegal hitrost udma 66 diskov. Ne vem zej mam ext2, bomo pa vidl verjetn bo reiser al pa ext3 naslednik, btw e2fsck mora bt že zarad filinga :)

lp

dr.J ::

Jaz uporabljam SGIjev XFS. Zadeva ldeluje obcutno hitreje kot ext2. Škoda, da vsa ta izbira ni vključena v uradno jedro!

Brane2 ::

Saj ne recem, implementacija je cool in vsa cas tipu, ki je naredu ReiserFS in kot slisim, tudi ext3 ni dalec stran...
Ampak v zasnovi je tako da, ce rabis po vsakem posegu na disk zapisati porocilce o posegu, potem ti to nujno jemlje cas ali resurse (extra RAM in CPU useage). Tudi disk defragmenter je pocasen, ker mora VARNO premetati disk, torej tud ce se ti masina sesuje med defragmerntacijo naj ne bi izgubil pol diska. Zato je stvar bistveno pocasnejsa od teoreticnih meja. Za razliko od FSistemov pa se tam nihce pretirano ne sekira zaradi hitrosti ampak predvsem zanesljivosti, saj se to pocne obcasno ali celo nikoli.
Kako so pri ReiserFS-u stvar skesirali tako, da kljub sesutju masini ni treba delat inventure bo zame ostala skrivnost se kar nekaj casa, vem pa da bi teoreticno ob porabi enakih resursov lahko ext2 naspidiral tako, da bi bil hitrejsi od Journalinga, pac zaradi narave sistema...

Brane2 ::

Hehe, zgleda da sem imel kar prav...
Na linuxtoday.com je torej URL na Redhat-ovo upravičevanje izbire ext3 in tam je lepo videt, da je vse stvar izbire kompromisa. Očitno bi full Journalling imel prehud vpliv na hitrost, zato se da izbrati nekaj stopenj kompromisa. Izbire so podobne, kot pri izbiri obnašanja L2 cachea, na primer (writeback, writethrough etc), sedaj pa je tudi priblizno jasno, kaksni so kompromisi.
Saj ne, da bi pljuval cez ext3 in podobne stvari, pravim le, da se pac izven dolocenih naravnih zakonov (zaenkrat) se ne da.
Kljub vsemu je napredek ocitno velik in se bo zgleda treba poigrati z ext3 (enkrat, v bodocnosti). Slisi se res dobro, se posebej deli, ki govorijo o kompatibilnosti z ext2...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izbira filesystema(linux)

Oddelek: Operacijski sistemi
311946 (1114) zee
»

Intervju z Hansom Reiserjem

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
223179 (2327) Jst
»

Izbira datotečnega sistema v Linuxu?

Oddelek: Operacijski sistemi
151253 (994) gpg
»

Linux particije in podatki za shranjevanje

Oddelek: Operacijski sistemi
131348 (1180) dr.J
»

Koliko particij za Linux?

Oddelek: Operacijski sistemi
6654 (526) Gandalfar

Več podobnih tem