Slo-Tech - Strokovnjaki za dezinformacije v Meti so v poročilu ob koncu leta popisali analiziranje antipropagandnih združb na svojih omrežjih in ukrepanje proti njim. Med drugim so odstranili kitajski poskus očrnitve zahodnih držav pri raziskovanju izvora novega koronavirusa, pa anticepilska omrežja, ki so nadlegovala zdravnike in novinarje.

Izjemen doseg in vpliv družbenih omrežij je izpostavil potrebo po novi vrsti varnostnih analitikov, ki se ne ukvarjajo s klasičnimi hekerskimi vdori in krajami podatkov, temveč z usmerjenimi propagandnimi pritiski in nadlegovanjem uporabnikov. Najnovejše poročilo Adversarial Threat Report, v katerem svoje izkušnje premlevajo tovrstni strokovnjaki pri Meti, ponuja zanimiv vpogled v spreminjanje karakterističnih nevarnosti na socialnih omrežjih. Pri Meti tem pojavom skupno pravijo coordinated inauthentic behaviour, tokrat pa so metode podrobneje razdelili. S Facebooka so vrgli uporabniške račune združbe iz Francije in Italije, ki je vršila pritisk na...

Bloomberg - Boj med Avstralijo na eni strani ter Facebookom in Googlom na drugi strani glede plačila za deljenje povezav do novic se zaostruje. Minuli mesec je postalo jasno, da bo Avstralija najverjetneje postala prva država, ki bo Googlu in Facebooku zaračunala za dejstvo, da na svojih omrežjih nudita povezave do novinarskih vsebin. To daje platformam dodano vrednost, za katero ne plačujejo, meni avstralski zakonodajalec. Zakon, ki še ni sprejet, a najverjetneje bo, uvaja tudi funkcijo neodvisnega arbitra, ki bi v primeru nestrinjanja sam določil, koliko je pravično nadomestilo. Razumljivo Google in Facebook nista navdušena.

Zato je Facebook ta teden v besedni vojni izstrelil naslednjo salvo. Če bo zakonski predlog sprejet, bo podjetje na družbenih omrežjih Facebook in Instagram avstralskim uporabnikom onemogočilo deljenje povezav do novic v medijih. Campbell Brown, ki je v podjetju podpredsednik za partnerstvo z globalnimi mediji, pravi, da odločitev sprejemajo neradi, a da alternative...

Slo-Tech - Čeprav ima Facebook v primerjavi s Twitterjem zelo ohlapno oziroma politiko odstranjevanja objavljenih neresnic, se vendarle lahko zgodi, da Facebook zaradi zavajanja odstrani celo oglas ameriškega predsednika. Na Facebooku je namreč prepovedano širiti neresnice o volitvah ali popisu volilnih upravičencev (census). Včeraj so se na Facebooku pojavile plačane (sponsored) objave, ki sta jih delila tudi Donald Trump in podpredsednik Mike Pence, plačal pa odbor Trump Make America Great Again. Na enem izmed oglasov so bralce pozivali k izpolnitvi ankete za popis (Official 2020 Congressional District Census), ki bo potekal letos. Povezava je vodila do spletne strani z naslovom Certified Website of President Donald J. Trump, ki ni povezana z uradnim popisom.

To pa predstavlja kršitev Facebookovih pravil, ki ne dovoljujejo širjenja dezinformacij o volitvah, popisu in registraciji za volitve. Sprva je Facebook trdil, da oglasi niso sporni, ker je iz omembe kampanje jasno, da ne gre za...

Technology Review - Pri Facebooku in Twitterju so odklonili odstranitev oglasov predvolilne kampanje Donalda Trumpa, ki širijo neresnične trditve o njegovem tekmecu Joeju Bidnu - z obrazložitvijo, da v ničemer ne kršijo njihovih pravilnikov.

Socialna omrežja so izjemno močno orodje za širjenje (dez)informacij, zato so mnogi zastrigli z ušesi, ko so prejšnji mesec pri Facebooku povedali, da objave politikov ne zapadejo v njihov sistem preverjanja točnosti. Po domače rečeno, če si politik, lahko na Facebooku neovirano lažeš. Pravilnik je takrat sicer še poudarjal, da to velja zgolj za originalne objave, ne pa tudi plačane oglase, medtem ko bi se deljene objave, ki jih je sistem pred tem že označil za neresnične, poskrilo bolj na dno. Toda pozorni raziskovalci so v začetku oktobra pogruntali, da so pri Facebooku te zapovedi prav potiho spremenili, in sicer tako, da so veljavni tudi oglasi z lažnivo vsebino, kadar pridejo neposredno spod rok določenega politika ali njegovih ljudi. Na praktičen preizkus...

Slo-Tech - Minuli teden je The New York Times objavil daljši članek svojih preiskovalnih novinarjev, kako je Facebook najel PR-agencijo Definers Public Affairs (DPA), da bi očrnil svoje nasprotnike in minimiziral problematiko svojega početja. Ker se je Facebook znašel v neugodnem položaju, ko se je moral hkrati soočati z naraščajočo količino sovražnega govora na strani in z glasnimi očitki, da so njegovo platformo izkoristili za manipulacije javnega mnenja na ameriških volitvah, se je odločil za protinapad. Facebook je sprva zanikal navedbe in jih označil kot veliko pretiravanja in polno nedoslednosti, na praznični večer pa je vendarle priznal, da večina obtožb drži.

Facebook je že v začetku leta 2017 vedel, da na njegovem omrežju...

The Verge - Ameriški predsednik je v svojem stilu najprej že pred dnevi zagrozil Googlu, in sicer, da bo njegova administracija razmislila o zakonski regulaciji spletnega iskanja, potem, ko je ameriški konservativni medij PJ News objavil ne preveč znanstveno raziskavo o domnevnem prirejanju iskalnih rezultatov na pojem "Trump news". Pri tem je novinarka po lastnih besedah iskalni pojem uporabila večkrat, vpisana pod različnimi uporabniškimi imeni in na različnih napravah. K sreči novinarka ni odpotovala v Evropo in z iskanjem poskusila še od tam.

Donald Trump je pozneje med pogovorom z novinarje...

Slo-Tech - Oxford Internet Institute (OII) pri Univerzi Oxford je v raziskavi o verodostojnosti informacij na družbenih omrežij ugotovil, da se kljub nekaterim naporom za zajezitev propagande in širjenja lažnih novic te širijo hitreje in trdovratneje kot kdajkoli doslej. Število držav, v katerih so zaznali formalno organizirano manipulacijo javnega mnenja na družbenih omrežjih, se je povišalo z 28 na 48. Za večino manipulacij so odgovorne politične stranke, ki zlasti pred volitvami širijo dezinformacije, lažne informacije in neresnice. Drugi najpomembnejši vir so državne inštitucije, ki zaradi tujega vmešavanja in lažnih novic vprežejo lastne moči za širjenje svoje propagande.

V raziskavi so pregledali dogajanje tako v več razvitih...

BBC - Ob vseh tehnoloških zmožnostih je za ugotavljanje dejanske lokacije še vedno najzanesljivejši način klasična pošta, ugotavlja Facebook. Zaradi škandala, ki ga je v ZDA povzročilo domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve, ko so tudi na spletnih platformah Twitter in Facebook vplivali na javno mnenje, bo Facebook precej zaostril pogoje, pod katerimi lahko posameznik poimensko oglašuje kakšnega politika. To ni presenetljivo, saj bodo novembra v ZDA volitve v predstavniški zbor in tretjino senata.

Katie Harbath iz Facebooka pojasnjuje, da bodo morali oglaševalci, ki bodo želeli podpirati kakšnega kandidata, dokazati, da so navzoči v ZDA. To bodo storili tako, da jim bo Facebook po pošti poslal razglednico s kodo, ki jo bodo morali potem vpisati. Brez tega ne bo...

Ars Technica - Google je napovedal serijo delavnic v Veliki Britaniji za najstnike, na katerih želi velikan najbolj ranljivo skupino na spletu izobraziti o sovražnem govoru in lažnih novicah. Na delavnicah, poimenovanih Internet Citizens, bodo najstniki izvedeli kako se spoprijeti s sovražnim govorom na spletu, kako moderirati komentarje na spletu, kako prepoznati lažne novice in kako prijaviti tako vsebino. Zato je pri pripravi delavnic sodelovala tudi londonska policija.

Delavnice so najnovejši odgovor Googla na večje število afer, ki pa se jih ne otepa le abecedni velikan, ampak večina tech podjetij. Google se je na nakovalu javnosti znašel predvsem zaradi cenzuriranja LGBT+ vsebine in lažnih novic. Dobri časi pa niso tudi za

Reuters - Rusija poizkuša z istimi metodami, kot lani v ZDA, vplivati na razplet francoskih predsedniških volitev. To je glavna ugotovitev dveh raziskav, katerih cilj je bila analiza medijskih objav na spletnih družabnih omrežij. Raziskovalci so namreč zabeležili hitro rastoči trend objavljanja lažnih novic na spletu. Le na francoskem delu Twitterja je bila vsaka četrta objavljena politična vsebina lažna. Situacija je malo boljša na Facebooku, vendar samo zato, ker je modri velikan v zadnjih tednih samovoljno zbrisal več kot 30 tisoč uporabnikov, ki naj bi bili ali boti ali pa ker so širili nezaželeno vsebino.

Obe raziskavi sta tudi ugotovili, da avtorji lažne vsebine navijajo za predsedniško kandidatko skrajne desnice Marine...

Slo-Tech - V zadnjem času pogosto beremo o problematiki lažnih novic (fake news), proti kateri se Facebook, Google in ostali agregatorji vsebin borijo na različne načine. Problem je pritegnil veliko pozornosti ob zadnjih ameriških predsedniških volitvah, ko je bilo na internetu toliko neresničnih vesti, da je bilo včasih kar težko izbrskati resnične, nekateri pa so se lažnih novic lotili povsem poslovno. Google je v iskalnih zadetkih sedaj razširil funkcijo preverjanja dejstev, ki so jo napovedali pred dvema mesecema.

Če v iskalnik vpišemo kakšno trditev, ki pogosto kroži na internetu, denimo "34 milijonov priseljencev brez dokumentov", nam bo Google ob zadetkih pokazal še, kdo je posamezno trditev izrekel in ali je prestala preverjanje dejstev....

The Verge - Facebook je pripravljen plačevati fact-checkerjem, če bi to rezultiralo v uspešnem boju proti lažnim novicam. Adam Mosseri, Facebookov direktor News Feeda je za Financial Times povedal, da Facebook resno razmišlja o sodelovanju z zunanjimi organizacijami na temo preverjanja resničnosti novic.

Facebook že sodeluje z organizacijami, kot sta Snopes in Politifact. Skupaj se spopadajo s prepoznavanjem lažnih novic. Ni pa znano, ali je v sodelovanju prisoten finančni faktor.

Interno reševanje problema ne izgleda možno. Rezultat bi lahko bila podobna zmeda, kot je nastala pri delu News Feed urednikov.

Z današnjim dnem so na družbenem omrežju pričeli z deljenjem nasvetov, kako lahko uporabniki sami prepoznamo lažne novice....

Slo-Tech - Facebook je uresničil obljube in začel biti resen boj z lažnimi vestmi, za katere se je v zadnjih mesecih izkazalo, da predstavljajo zlasti na družbenih omrežjih velik problem. Vse lažne novice niso tako očitne, kot so teorije zarote o ploščati Zemlji ali zaigranem pristanku na Mesecu, temveč so lahko na prvi pogled videti čisto možne. Podobno kot so do sedaj to storili v ZDA (skupaj z AP, ABC in Snopes) in Nemčiji, so tudi v Franciji skupaj z Googlom uvedli poseben sistem, ki bo omogočal hitro označevanje lažnih novic in omejeval njihovo širjenje po omrežjih....

Slo-Tech - Zadnje dni se Facebook, Google in številni mediji ukvarjajo z lažnimi novicami (fake news), ki jih na internetu že od nekdaj mrgoli, a so jim prav socialna omrežja dala krila. Zelo glasni so očitki, da so prav družabna omrežja odgovorna za Trumpovo izvolitev, kar je seveda hudo poenostavljanje in posploševanje. A vendarle - neprepoznane lažne novice so tako velik problem, da se je odzval celo Mark Zuckerberg in napovedal prenovo Facebooka, Google pa naj bi razmišljal celo o odstranitvi kategorije V novicah iz splošnih iskalnih rezultatov.

Polemike je sprožil BuzzFeed, kjer so z analizo ugotovili, da so lažne vesti o Donaldu Trumpu na Facebooku povzročile več...

Slo-Tech - Na internetu je toliko različnih informacij, novic in mnenj, da jih nihče ne more niti preleteti, kaj šele prebrati. In zato imajo danes neverjetno moč algoritmi, ki odločajo, kaj bomo videli in kaj bomo brali. V zadnjih dneh je za pravcati škandal poskrbel Facebook, ki naj bi namenoma nižje rangiral in redkeje prikazoval republikansko obarvane novice v ameriški predsedniški bitki. Vmešal se je celo Senat.

Nobena skrivnost ni, da na internetu živimo v majhnem mehurčku. Dokler je ta vsaj približno reprezentativen in odslikava realnost, se s tem nihče pretirano ne ukvarja. Vsi vemo, da npr. Google zadetke pri iskanju razvršča tudi glede na preteklo zgodovino iskanja, obiskane strani, geografsko lokacijo in še kak parameter.

Precej prahu pa je dvignila novica,...

Slo-Tech - Google je napovedal, da bo septembra ukinil svojo storitev Orkut. Če je morebiti ne poznate, je razlog to, da ne živite v Braziliji, kjer je storitev izjemno popularna.

Orkut je začel delovati že leta 2004, ko Facebooka še ni bilo, ampak je šele nastajal. Družabno omrežje, kot jih je danes več, je bilo tedaj eden izmed pionirjev na tem področju. Orkut se ni začel nič kaj brazilsko, saj je imel svoje strežnike in ekipo skrbnikov v Kaliforniji, polovico obiskovalcev pa iz ZDA. Njegov oče pa je Turk, saj ga je ustvaril in poimenoval Orkut Büyükkökten v okviru 20 odstotkov. Gre za nekdanji Googlov program, v okviru katerega so lahko razvijalci petino svojega delovnika namenili razvoju stvari, ki so jih zanimale, niso pa bile povezane z njihovim delovnim mestom. Tako se je začela vrsta...

Slo-Tech - Ta teden smo spet lahko opazovali, kako vesti ne glede na njihovo resničnost na internetu vplivajo na terminske borze. Izraelska vojska je na Twitterju objavila sporočilo o bombardiranju sirskih letališč, da bi sovjetski vojski preprečili dostavo orožja. Cena nafte je takoj zrasla za odstotek.

Vse skupaj je precej nenavadno, saj sovjetske vojske že dvajset let ni več. Kdor je sporočilo prebral v celoti in o njem dve sekundi premislil, je hitro ugotovil, da gre za obeležitev štiridesetletnice jomkipurske vojne. Zato je imelo sporočilo tudi oznako #YomKippur73.

Toda računalniški algoritmi tega ne znajo prav dobro. O algoritemskem trgovanju smo že obširno pisali; v modernem svetu pač večino poslov na borzah izvedejo računalniki na podlagi algoritmov, ki ves čas spremljajo dogajanje na internetu in reagirajo na...

Slashdot - Naravne katastrofe, kot je bil včerajšnji potres na Japonskem, so s pojavom interneta postale izvrstna krinka za kriminalce, ki pod pretvezo zbiranja pomoči bogatijo na rovaš tuje širokogrudnosti. Tudi letos se je v manj kot 24 urah po potresu ponovila zgodba, ki smo ji bili priče že ob lanski haitijski katastrofi. Na spletu so lažne strani zrasle kot gobe po dežju. Ko je udarila Katrina, je FBI izdal opozorilo, saj na internetu vzniknilo več kot 4500 strani za zbiranje donacij - ogromno je bilo lažnih. Lani so ob haitijski tragediji zlikovci zbrali več milijonov dolarjev od nič hudega slutečih darovalcev.

Prevar je več vrst. Najpogostejše so strani, ki so po videzu podobne...

Matrox - Po več mesecih in številnih lažnih novicah smo ponosnil lastniki končno dočakali dan (radosti in veselja seveda), ko se je Matrox kot feniks dvignil iz pepela in predstavil najnovejši GPU, ki milo rečeno trga gate. Vsi tisti skeptiki, ki ste trdili, da je Matrox samo še za v pokoj, kojci odsurfajte na domačo stran podjetja, kjer najdete več podatkov o grafični kartici, ki bo končno dostojno nadomestila mojega Matrox Millenuima II (slava mu!), če le teh podatkov slučajno še niste zasledili po raznih poševnookih straneh.

Da parafraziram lastnosti:

• slika ostra kot nož
• 512-biten dostop do pomnilnika
• delna DX9 podpora (manjek pixel shaderjev 2.0)
• trozaslonsko igranje - Surround gaming