theguardian.com - Predstavniki avstralskih tehnoloških podjetij so ponovno pozvali vlado, naj spremeni kontroverzni zakon proti šifriranju, ki je bil v naglici sprejet tik pred novoletnimi prazniki. Zakon daje organom pregona možnost prek splošne sodne odredbe za preiskavo, brez dodatne odobritve sodnega organa, zahtevati od podjetij, da jim omogočijo dostop do šifriranih podatkov, v nasprotnem primeru pa lahko izrekajo denarne kazni. Predstavniki industrije se zato pritožujejo, da izgubljajo zaupanje strank, saj slabo spisan zakon ustvarja poslovno negotovost in tako že ogroža delovna mesta, avstralska podjetja pa da "spreminja v Huaweije".

Brad Smith, predsednik in glavni pravnik Microsofta, pa je te dni med obiskom Avstralije navrgel, da podjetja niso več...

podcrto.si - Policija je januarja in februarja letos brez sodne odredbe od Primorskega vala zahtevala podatke o piscu komentarjev na spletnem portalu, čeprav je že decembra lani sporočila, da je s to nezakonito prakso prenehala.

Drugega decembra lani je Informacijski pooblaščenec razkril dolgotrajno nezakonito prakso policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov. Policija je namreč podatke o identifikatorjih internetnega priključka bralcev (IP naslovih) redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z veljavnim pravnim redom RS. Ustava namreč določa, da lahko organi pregona podatke o komunikaciji posameznikov pridobivajo le na podlagi sodne odredbe (za namene kazenskega postopka ali varnosti države).

Januarja letos smo se pred objavo decembrskih ugotovitev Informacijskega pooblaščenca s prošnjo za komentar obrnili tudi na policijo. Ti so nam v svojem odzivu med drugim zapisali: »Zaradi ugotovitev nadzora inf. pooblaščenca smo v policiji...

Slo-Tech - Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, kaže 2. decembra lani izdano poročilo Informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega izmed upravljavcev portala, je razvidno iz poročila, ki smo ga dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V prijavi je upravljavec policiji očital, da je podatke o uporabnikih njegovega portala zahtevala brez sodne odredbe.

»Sodna odredba predstavlja osnovni element neodvisnega nadzora, kot jamstva pred neupravičenimi posege v človekove pravice, ki preprečuje arbitrarnost delovanja policije in drugih državnih organov. Varstvo posameznika v razmerju do policije je...

Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

Reuters - Newyorško sodišče ima trenutno pred sabo zelo zanimiv primer o pravni naravi preko Twitterja (Facebooka, idr.) objavljenih fotografij, predvsem v kontekstu žurnalizma. Vprašanje je zelo aktualno. Medtem, ko so nekateri mnenja, da je objavljanje uporabniških fotografij nedostojno za ta resne časopise, drugi k temu celo vabijo, tretji pa kar potihoma kradejo in potem pod "vir" napišejo "Twitter". No, sodišče je zdaj odločilo, da je pravo glede tega vendarle jasno - da se to slednje pač ne sme.

Spor je sprožil Haitijski fotoreporter Daniel Morel, sicer nekdanji dolgoletni fotograf za ameriško tiskovno agencijo AP. Leta 2010, po uničujočem potresu na tej otoški državi, je na svojem Twitter streamu...

News.com.au - Raba Twitterja še vedno lepo raste, s tem pa tudi zanimanje državnih oči zanj. Najave in živa pokrivanja demonstracij se že tradicionalno izvajajo skozi ta medij, pri čemer je zanimivo, da Twitter ni tako slepo ustrežljiv z izročanjem uporabniških podatkov pravosodnim organov kot nekateri njegovi spletni sosedje, ki to mirno počno in obenem mastno zaračunavajo.

Avstralci tako že nekaj razmišljajo, da bi Twitterju glede sodelovanja s policijo krepko zvezali roke. Pravzaprav se čaka samo še na ugoden trenutek - primeren incident, za rečt - in letos septembra je izgledalo, da so ga le dočakali. Dokler se ni par ni kasneje vrnil kot bumerang, neposredno v glavo obraz.

28-letnemu ragbijašu Robbiju Farahu je junija letos po dolgem boju z rakom trebušne slinavke...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

BBC - Angleški uporabniki Twitterja, Facebooka in podobnih socialnih omrežjih hitro ugotavljajo, da z njihovimi objavami ni šale. V zadnjih nekaj mesecih je pravosodje namreč po hitrem postopku aretiralo, obsodilo in kaznovalo nebroj prestopnikov, pa kljub jasnim opozorilom branikov državljanskih svoboščin prav nič ne zgleda, da bi popuščali.

Najbolj znana zgodba ("The Twitter Joke Trial") zadeva zdaj 31-letnega Paula Chambersa, ki je predlansko zimo zaradi sneženja in posledično zaprtega bližnjega letališča na Twitterju spustil tole krilatico:

Crap! Robin Hood Airport is closed. You've got a week and a bit to get your shit together otherwise I'm blowing the airport sky high!

Očitna šala; pravzaprav nič takega, kar ne bi (domala) dnevno videli tudi na profilih...

Slo-Tech - Sodni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v primeru “Balkanski Bojevnik” izločil tudi prisluhe, ki naj bili v protizakonito pridobljeni v Sloveniji. Odločitev sicer še ni dokonča, saj se bo tožilstvo zagotovo pritožilo, ni pa to nikakor ustavilo takojšnjega gneva domnevno anonimnih komentatorjev nad nesposobnimi sodniki in sodišči po celi vrsti različnih novičarskih spletnih strani.



Sicer je sama novica zelo skopa s podatki, vendar pa, če bo odličitev zdržala, bo to pokazalo na še eno nemarnost oziroma skoraj kriminalno nesposobnost slovenskih državnih tožilcev, kriminalistične policije in tudi ostalih voljnih pomočnikov, ki tem omogočajo ne samo dvomljivo zakonita razkrivanja osebnih podatkov, temveč morda tudi...

computing.co.uk - Policistom v angleškem Manchestru je lani oz. predlani uspelo izgubiti dva USB ključka s podatki o tekočih preiskavah oz. tajnih sodelavcih policije, potem ko so jih brez uporabe šifriranja ali podobnih varnostnih ukrepov preprosto odnesli domov, da bi lahko nadaljevali delo. Britanski informacijski pooblaščenec se je minuli teden odločil, da da je policija kljub dobremu namenu grobo kršila določbe o varstvu osebnih podatkov, ter policijski postaji naložil plačilo civilne kazni v višini 120.000 funtov. Ta ponedeljek je bila tudi plačana, k sreči z 20% popustom za rano plačilo (naša polovička).

Namestnik vodje urada informacijskega pooblaščenca, David Smith, je ob tem povedal, da sicer ne nasprotujejo iznosu...

Techdirt - Portugalsko državno tožilstvo je odločilo, da ne bo preganjalo približno 2.000 posameznikov, katerih IP-naslove so prejeli od ACAPOR-ja preteklo leto. ACAPOR je portugalska inačica SAZAS, ki pokriva vsa avdiovizualna dela in kulturne stvaritve (Associação do Comércio Audiovisual, Obras Culturais e de Entretenimento de Portugal), in skrbi za zaščito pravic založnikov. Lani so zbrali 2.000 IP-naslovov ljudi, ki so prek P2P-omrežij izmenjevali avtorsko zaščitene vsebine, in jih predali državnemu tožilstvu.

Pričakovali so, da bo to sprožilo postopek, od ponudnikov dostopa do interneta pridobile podatke o imetnikih IP-naslovov ob datumih kršitev ter jih sodno preganjalo. Po letu dni se je zgodilo nasprotno. Tožilstvo je...

Slo-Tech - Te dni smo pisali o nujni uskladitvi predloga novele ZEKoma, ki jo je zadnji hip predlagala SOVA. Odzval se je Informacijski pooblaščenec. Policija pa je povedala, da ji sprememba absolutno pripada.

Potem se je odzval minister Turk, ki je ugotovil, da je bil predlog usklajen z Informacijsko pooblaščenko, kar je kasneje kvalificiral, v "usklajeno je vedno *z* nekom". Njegovi podrejeni pa so pojasnili, da je predlog neusklajen samo, kadar je neusklajen s kakšnim relevantnim ministrstvom.

Nadaljevalo se je z ministrovim preklopom na revolucionarno retoriko. "Resničen interes proti ZEKom-1 imajo tisti, ki so že do zdaj lobirali, da ni bil napisan, in jim je debata o zasebnosti samo izgovor." Ter strašenjem z kaznijo, ki jo bomo zaradi zamude plačali Evropi.

Tako so očitno za zamudo zakona, s katerim zamujamo od maja 2011 in za katerega je bilo na javni razpravi novembra 2011 povedano, da se bo spreminjalo samo absolutno nujni del za skladnost z evropskimi direktivami, katerega...

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

Wired News - Kot že rečeno, je glavna skrb Ministrstva za notranje zadeve ta hip to, da nekateri slovenski ponudniki telekomunikacij v določenih primerih niso pripravljeni dati podatkov o imetnikov priključka, brez da bi policist dostavil sodno odredbo. Njihova tokratna nedržavotvornost pa povzroča, da lahko tuji (in naši - z nakupom telefona pri tujemu operaterju, npr. na domačem Balkanu) kriminalci izognejo učinkovitemu in sodno nenadzorovanemu nadzoru s strani naše policije. To pa seveda ne gre.

Seveda bi lahko bilo še hujše. Dostop do prometnih podatkov, se pravi izpiskov klicev, sms-ov, ter seveda lokacij mobilnega telefona, po naših informacij trenutno v veliki večini še poteka na podlagi sodne odredbe (sicer v vsaj 5 zahtevkih na dan, vsakim s po več telefonskimi številkami, a...

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

Independent - Minuli petek so se začele 30. letne olimpijske igre (in Slovenci že imamo prvo zlato kolajno, čestitke judoistki Urški Žolnir!), vendar ne ravno brez težav. Že pred začetkom je varnostna služba 4GS, med največjimi na svetu, obotavljaje priznala, da ni uspela najeti dovolj varnostnikov za varovanje iger, nakar je morala vskočiti vojska z 4700 in nato še 1200 dodatnimi vojaki. Na terenu jih je zdaj skupaj 18 tisoč. Potem so v dneh pred igrami rezervirali hitri pas na londonskih vpadnicah za potrebe tekmovalcev, spremljevalnega osebja in sponzorjev, kar je povzročilo hude zastoje in nemalo nejevolje. Slednja se je potem še pojačala, ko številni domačini niso mogli priti do kart za posamične dogodke, čeprav so potem cele palete sedežev samevale. Bile so rezervirane...

The Internets - Ko smo nazadnje premlevali pravico do anonimnega komuniciranja, kot naj bi bila zaradi slabih izkušenj iz polpretekle zgodovine zagotovljena v naših Ustavah, je bilo govora predvsem o zaskrbljujočih apetitih držav do vpogleda v telefonsko in internetno komunikacijo državljanov, ob pomoči operaterjev. A seveda so še drugi načini za tratenje zadevne pravice. En je kriminalizacija kriptografije in podobnih tehnik za aktivno tehnično skrivanje stvari, kar si glede na zadnje trende gotovo zasluži še svoj prispevek. A danes imamo pred sabo drugo vprašanje, in sicer, a lahko forumi in druge spletne strani svojim članom še naprej dovoljujejo komuniciranje brez podpisa, in če ne, zakaj ne?

Glede tega se naslanjamo na zanimivo...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Forbes - Kot poroča Forbes, je Twitter zaostril spor z ameriško policijo oz. tožilstvom glede izročanja uporabniških podatkov brez predhodne pridobitve sodne odredbe.

Skrbi jih, da bi takšni policijski zahtevki (t.i. zaprosila) postali stalna praksa. Že lani so o prejemu začeli obveščati sodelavce WikiLeaksa, nakar je tožilstvo na naslednje zahtevke nalepilo oznako "tajno". Nato so tožili na pravico, da smejo zadevne uporabnike ne glede na to oznako obvestiti o obstoju zaprosila, da lahko ti sami podvzamejo obrambo in si tako zagotovijo pravico do kontradiktornosti v sodnem postopku. En uporabnik Twitterja, g. Malcolm Harris, je s pomočjo nevladnih organizacij to tudi storil, a ga je sodišče že malce arogantno zavrnilo, da sploh...

Slo-Tech - V začetku meseca, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da je policija aprila 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon novinarja Tomaža Ranca, z čimer so mu bile kršene človekove pravice.

Ranc je kot novinar TV Slovenija takrat poročal o aferi Vič-Holmec. Ker je v svojih novinarskih prispevkih objavil nekaj notranjih informacij, ga je policija osumila izdaje uradne tajnosti. 15. aprila so Ranca poklicali na tim. informativni pogovor na MNZ in mu pokazali seznam izpisov telefonskih klicev iz njegovega mobilnega telefona. Ranc je posumil, da policija ni imela sodne odredbe za pridobitev izpisa, zaradi česar je proti državi vložil tožbo. Kasneje se je izkazalo, da je policija odredbo za pridobitev seznama dohodnih klicev sicer pridobila, vendar šele naknadno, dva dni po tem, ko so podatke kriminalisti že imeli.

Leta 2001 je okrožno sodišče razsodilo, da sta tedanja kriminalista Drago Kos in Roman Prah nezakonito pridobila njegov izpisek dohodnih...