Zasebnost osumljencev vs. rumeno, ki te ljubim, rumeno

Evo, medijska ofenziva se je že začela... članek v Dnevniku, podoben prispevek pa sem - se mi zdi - zasledil tudi na POP TV).

Za kaj gre?

Gre za to, da se je policija po priporočilu inšpektorja za varstvo osebnih podatkov odločila, da zaradi varstva osebnih podatkov ne bo javnosti posredovala niti začetnic osumljencev kaznivih dejanj. Razlog? Za to so se odločili zato, da bi skrili njihovo identiteto.

Slovenija je pač majhna, in če se napiše, da se je v manjšem kraju zgodil npr. umor, osumljeni pa je A. B., se hitro izve, kdo je ta oseba. Novinarji nato poročajo izpred njegove domače hiše, nadlegujejo sosede in znance, itd. Treba pa se je zavedati, da to novinarji ne počnejo zato, ker bi imeli kakšno posebno željo obveščati javnost, pač pa zgolj in izključno zaradi dobička medijskih hiš. Briga njih za javnost, važen jim je dobiček! Pikantne zgodbice iz sosedove intimnosti se pač nabolj prodajajo.

In po pravici povedano, je take zgodbice tudi najlažje sestaviti - pač, novinarji od policije izvedo za kraj dogodka, se s kamero ali mikrofonom zapeljejo do nekaj najbližjih sosedov (in seveda izkoristijo naivnost kakšne starejše gospe - kot v primeru mame enega znanega slovenskega politika), namečejo nekaj "srce parajočih stavkov" in prispevek je tu. Res težavno "raziskovalno" novinarstvo. Vsekakor je to bistveno lažje, kot narediti resno in strokovno analizo enega zapletenega primera in jo predstaviti javnosti na enostaven način.

Ob tem seveda ni naključje, da so novinarji "zakrbljeni" in "pretreseni" samo pred kamero, v resnici pa se jim za usode ljudi gladko jebe (žal ne morem uporabiti drugega izraza). Vewm za en primer, ko je pri eni družini v Kranju ekplodirala plinska jeklenka, slučajno je bila v bližini ekipa ene slovenske TV, in na kraj dogodka so prišli še pred gasilici in policijo. Na srečo kakšne večje škode ni bilo. Prvo vprašanje novinarjev pa je bilo, če je kdo mrtev. In ker mrtvih ni bilo, so se odpeljali in prispevka niso posneli. Mislim, ????!?!? Takih primerov je še kar nekaj. Trupla in kontroverzne izjave raznih neresnih politikov se vedno lepo prodajajo, kakšna druga zgodba, ki je mogoče bolj pomembna - eno tako bom navedel na koncu - pa pač ne. Tukaj se lepo vidi kakšno je novinarsko (pa tudi uredniško) "delo" in kdo se odloča kaj je pomembno za javnost in kaj ne. Javnost to prav gotovo ni.

Mimogrede: glede silnega raziskovalnega novinarstva je pa verjetno tudi jasno kako zadeve funkcionirajo. Prejšnji teden je Mladina objavila članek o orožarskih zgodbah. Zanimiv članek, vendar...! Objavljeni so tudi prisluhi telefonom. A je kdo tako naiven, da misli, da so novinarji sami prišli do tega??!? Kje pa, dragi moji. Nekdo je gradivo lepo zbral, in jim ga v pravem trenutku predal. Tako nastaja večina afer in večina raziskovalnih člankov. Nekdo novinarju preda vse gradivo, mu pove kaj naj vpraša in kam naj pogleda, novinar pa potem to samo zapakira v članek. Žal je to njegovo edino avtorsko delo. Samo včasih so novinarji še tako butasti, da jim niti to ne uspe dobro - kot npr. v primeru namerno povzročenih težav na Siolovem mail strežniku, kjer je bilo očitno, da so članke za dva večja slovenska medija pripravljali novinarji, ki ne poznajo ne tehničnih zahtev (RFCjev), niti zakonodaje. Nekateri pa še zdrave pameti ne znajo uporabljati.

Ob vsem skupaj so novinarji seveda nezmotljivi. Če se jim kdo drzne oporekati ali jim skuša dokazati, da so spregledali to ali ono, je pa tudi jasno kdo ima prav. Novinar, jasno - saj ima večji dostop do medijev, kot nasprotna stran. Zato se je treba novinarjem smehlati in biti do njih prijazen. Velike firme to že znajo. Mimogrede organizirajo kakšno brezplačno "strokovno" ekskurzijo za novinarje. Recimo ekskurzijo, kjer novinarje lepo posedejo na avtobus, jim razkažejo projekt vetrnih elektrarn in jim častijo kosilo. V naslednjih dneh pa so vsi večji časopisi polni hvale o tem čudovitem projektu. Saj mogoče so vetrne elektrarne res čisto OK, mogoče res ni nobenih pametnih argumentov proti njim, ki bi jih bilo vredno prezentirati javnosti, vendar - ali je pošteno, da so bili članki napisani s pomočjo takega "mehkega podkupovanja" novinarjev? Da ne govorimo o še bolj razkošnih obiskih v tujini - npr. na Madžarskem v kakšni novi tovarni kakšne multinacionalke, kjer imajo novinarji plačano pot in bivanje v prvovrstnem hotelu za teden dni. Seveda jim nihče ne reče, da morajo napisati članek in kako naj članek izgleda. Vendar novinarji že sami vedo, kako je treba prijaznost vrniti. Ampak to ni korupcija - korumpirani so uradniki, in politiki, sodišča - novinarji, uredniki in lastniki medijev pa ne. Poseben problem so pa tudi oglaševalci - novinarji že vedo, da ni dobro pisati kritičnih člankov o tistem podjetju, ki ima v njihovem mediju zakupljenega največ oglasnega prostora. Izpad dohodka se hitro lahko pozna tudi na osebnem računu, kajne?

Ampak o teh dilemah javnost ne bo izvedela nič - to pač ni v interesu javnosti, kajne?

In če komu kdaj "dosadi", da se mora novinarjem smehljajčkati in jim nekam lesti - potem hitro lopnejo po njem. Potem imamo hitro liste naslabših PR-ovcev, potem se hitro spremeni uredniška politika in kakšnega politika lepo ignorirajo. Ali pa se kakšna afera kar vleče in vleče... udba.net je že bil en tak primer (ne pravim, da afera ni bila vredna pozornosti, vendar pa se je namenoma in umetno vlekla v nedogled). Zanimivo pa, da seznama uslug, banketov in darilc, ki so jih novinarji prejeli od raznih marketingarjev in podjetih, v medijih ne bodo nikoli objavili. Čudno, kajne?

In če se kdo celo pritoži na novinarsko razsodišče, potem cehovska pripadnost opravi svoje. Standardi na novinarskem razodišču so seveda postavljeni s strani samih novinarjev. Novinarji sami razsojajo p pritožbah proti sebi (svojim kolegom). Tega nihče ne problematizira, HKRATI pa se problematizira dejstvo, da je do sedaj policija sama in interno obravnavala protožbe državljanov v policijskih postopkih. Zakaj dvojna merila?

Navedel bom dva zanimiva primera.
Prvi je bil objavljen na spletnem forumu DNS. Šlo je za pritožbo novinarke Ane Jud zaradi cenzure njenega intervjuja z Joshko Fisherjem za revijo Ona. Če bi domnevno cenzuro naročil kakšen politik, bi imeli eno največjih afer lanskega leta. A za tem domnevnim poskusom (sicer po navedbah novinarke v povezavi z uradom vlade za informiranje) je bila urednica One. In afere kar lepo ni bilo (vsaj jaz je nisem zasledil - razsvetlite me, če se motim). Kljub temu, da je Ona ženska revija, da se kao bori za pravice žensk, in da je bila cenzurirana oseba novinarka - ženska. Naključje?

Drugi primer. Na naslovu NČR se nahaja razsodba v enem primeru. Bodite pozorni na tele dele razsodbe: "Kot dodaten argument navajajo trditev, da drugi časopisi o dogodkih niso objavljali takih podrobnosti. ... Novinar tudi ni zbiral informacij na nedovoljene načine. Poročila s področja kronike namreč običajno temeljijo na osnovi podatkov policije in poizvedovanja na terenu, pritožnik pa ni novinarju očital nobenih izrecnih nedovoljenih načinov.
Skratka, če zaokrožim: en medij, ki je znan, kot "rumen", je pač na podlagi policijskih podatkov objavil cel kup pikantnosti in podrobnosti. Domnevno zato, ker ima javnost interes vedeti. V resnici pa pač zato, da se ta medij bolje prodaja. Zakaj bi torej morala policija pomagati pri prodaji tega in podobnih medijev?

No, da se vrnemo na začetek. Kakšna je reakcija novinarjev, ko jim nekdo malce otežkoči njihovo delo? Ko jim nekdo ne prinese več vsega na pladnju, ko bi morali sami začeti res raziskovalno delati? Reakcija je pričakovana - beremo užaljene komentarje. Užaljene naslove v stilu "Osumljenci zaščiteni kot medvedi",
"inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj , je vse skupaj ZAKUHAL", itd. Ob tem jih ne zanima, da se je že dogajalo, da je policija nekoga krivično osumila za hudo posilstvo, mediji so ga pribili na križ, na koncu pa se je izkazalo, da je bil človek nedolžen.
Pa kaj če so mu uničili življenje in je končal na psihiatriji - važno, da ima javnost pravico biti informirana, pardon, da se medij dobro prodaja.

Če prej novinarjev ni dosti brigalo za usode ljudi in pravico javnosti do obveščenosti - npr. do obveščenosti kakšna so kapitalska razmerja in prijateljske povezave med medijskimi hišami in oglaševalci ter sponzorji (zelo značilno je, da v medijih na tole študijo: - ni bilo nikakršnega odziva; v tujini bi letele glave!) - pa sedaj nenadoma postanejo ti novinarji izjemno zakrbljeni, ker jim policija ne bo več servirala podatkov na pladnju.


Vse skupaj bi lahko strnil v dve besedi: F*** OFF!

Kdo hudiča daje novinarjem pravico, da odločajo v imenu "javnosti", da odločajo kaj javnost zanima in kaj je zanjo dobro???!!!?

Ja, drži, razen, če gre za kakšno bolj "interno" zadevo.... nasilje v družini, pedofilijo, lahko tudi hekanje...

Kaj? A za tožilstvo pa ne velja??!??

OK, mogoče je trik v tem, da je razlika med začetim policijskim in tožilskim postopkom. Kolikor vem, tožilci potrebujejo malce bolj trdne dokaze za začetek postopka, kot policija...

Ravno zdajle berem o Megan laws v ZDA... gre za zakone, ki od obsojenih pedofilov zahtevajo, da se registrirajo v novem okolju, kjer živijo. ACLU je proti temu protestirala z obrazložitvijo, da gre za dvojno kaznovanje (najpšrej zapor, potem še obvezna registracija), bili pa so tudi problemi, ker je bilo med tovrstne spolne prekrške recimo navedeno tudi to, da je en 18 leten tip šel spat s 14-letno punco (verjetno sta že prej hodila), s katero se je kasneje celo poročil...
Zanimivo vprašanje - ali ima vsakdo pravico do zasebnosti? tudi pedofil / terorist,...? Po mojem mnenju da.

Glede tajnosti podatkov je bila zanimiva stran nekega ameriškega zapora v Kentuckiju, kjer so objavili vse slike obsojencev in njihove "zločine". Prav zanimivo je bilo brskat po arhivu, recimo en človek je bil leta 1996 aretiran zaradi pijanosti. Sedaj so končno umaknili možnost brskanja, vednar linki na slike še delujejo. Obvezen ogled nekaterih obsojencev.. največji šefe je Henry Earl (črnc na večini slik) s 805 aretacijami

attackiko: ja a nis mogu prej povedat? Grr. Na farkovi strani sem pa čist crkaval od smeha...

Medijski linč v eni Sloveniji je taka stvar, da je potem najbolje, da se odseliš v kako drugo državo, al pa v Prekmurje. Pri nas pač v cajtengih radi beremo kri in klanje, to nam potem tudi servirajo, s tem da si včasih resnico malo po svoje razlagajo. Se mi pa zdi, da bo mel folk enkrat polno skledo takih masakrov in bo samo listal naprej. Takrat se bo pa mogoče malo ustavilo... Mene recimo, niti ne zanima več tolk o tem kako grozno je ta pa ta z nožem 234 krat štihnil svojo bogo mamo. Rajš grem brat o vremenu. Včasih je pa vsekakor dobro sledit enemu primeru, zato da te opomni, da z našim sistemom ni čisto vse klik-klak. Meni gre še vedno v nos, da ko je bil Rogelj obsojen, nihče iz državne uprave ni letel, ah, ja, ni letel ker je bil prevaran? Meni se veliko bolj zdi, ali da so uradniki denar enostavno stresli v žep Roglju, ko jim je pomolil en pildek pod nos, ali pa so skupaj sodelovali v tem poslu. Druge variante ni. In glave niso letele, pač pa so časopisi odprli svoje orožarne in natresli ves svoj arzenal po svojih straneh. Jaz se ne bi toliko spraševal, ali je bil prvak in ali jih je ogoljufal, ampak bi me bolj zanimalo KAKO je dobil denar, KDO mu ga je dal in na podlagi ČESA. In tko nekako tudi drugje funkcionira, vse gre rahlo z napačne strani...

Sploh pa me še nekaj zanima:
-zakaj pri nas nikoli nihče ne odstopi? v tujini sem slišal ko so odstopali čist zarad principa, zarad malenkosti, etc. pri nas je pa cela afera, un pa še zmer prikovan na stol, gatdemet!
-zakaj potem ko nekoga odstavijo (aha, to pa laufa) ali ko na določeno mesto slučajno ni izvoljen, dobi bajno dobro službo, kot recimo direktor kake blazno velike družbe, ali pa postane gospod veleposlanik v kakšni kul državi?
-zakaj nikoli ne slišimo IMEN ljudi, ki so bili obsojeni korupcije, ampak se vedno govori le o tem ali je nivo korupcije višji ali manjši in da je korupcija pereč problem???

In kdo bi po tvojem mnenju moral reagirat? Meni se zdi, da to spada pod svobodo govora.

Ce ti lahko reces: "Nekaj gnilega je v deželi Slovenski..." potem lahko tudi on rece "vladata "balkanofilija in jugoviči"

pac malo bolj radikalno a ubistvu zelo podobno. Oba imata tezave s slovensko oblastjo.

Fino, tisti ki se cuti uzaljenega in prizadetega s to izjavo naj dokaze, da je bil prizadet in nej ga tozi.

Ampak ja.. je cist offtopic tole..

Par pripomb z moje strani.

Ti kažeš novinarje kot na bogove v svetu informacije, kot na nekakšne monopoliste, od katerih je vse odvisno. To se mi zdi pretirano. Nekako podobno kot ce bi trdil, da nacionalna TV lahko pocne kar ji pase, ker je pac ena in edina. Seveda lahko, a kdo jo se gleda in kaj bo jutri, ko se bo financirala kot vse ostale hise ?

Enako je z cajtngi. Naivno je prikazovati cesarjeve oprode kot uboge reveze, ki ne pridejo do glasu na medijskem trgu. In to v casu, ko je SiOl zavladal v vseh kraljevstvih domacega spleta in brez naporov pocistil konkurenco. Ce bi cesar postavil eno solidno webstran s crno kroniko in dnevno politiko, kot je ta videti z grajskega zidu, bi ta hitro postala znana in novinarji bi se morali prekleto potruditi za svoj kruh.

To, da se med novinarji nabira golazen, je jasno. S pojavom spleta te stvari pocasi stagnirajo. Komur to ni jasno in ne poskusa slediti spremembam in biti ustvarjalen, ta je pac zadaj. Tako tudi denimo radio in TV nista isto kot sta bila 5 let nazaj, ceprav navzven mogoce niti ni videti razlik. Tehnika gre naprej. Kar je bil vceraj se izziv, je danes manj in jutri bodo to pocele ze zdolgocasene babice.

Ce si vceraj se nujno ptreboval klasicni cajtng, da ti ej prinesel kroniko na pladenj, imas danes alternative. Cajtng se seveda trudi in izvija. Pri tem ne varcuje na trikih, vendar na dolgi rok steje le ustvarjalnost, ostalo se bo izpelo. Danes se palijo masne zgodbe ob pomanjkanju pravih informacij, a tudi te imajo vse nizjo ceno.

Kar se "svobod" in "pravice" tice, gre IMHO za folklorne pojme, ki izgubljajo na pomenu. Deloma zaradi zlorab v preteklih letih. Nekako tako kot z antibiotiki. Prevec smo jih uporabljali brez pravega razumevanja. Pravica je dogovorni pojem- v naravi ne obstaja. Pravzaprav tudi pri nas ne obstaja. Gre samo za nek shortcut v medsebojnih odnosih, ki dolocene stavri poenostavlja.V skladu s tem bi jo morali uporabljati, ko stvari poenostavlja, ne pa kot neko bozjo lastnost vseh stvari v tem vesolju.
V skaldu s tem je tudi "pravica" osumljenih posameznikov do neobjave imen in zacetnic bolj sminka. Ce obstaja zadosten interes, bodo te objavljene, ne glede na to "pravico".

In kje je problem ? Cesar je brez denarja ?

Zakaj bi cesar kupil obstojeci medij ?

To sploh ni optimalno. Saj mu ni v interesu, da se gre medijsko hiso v stilu Dela, Dnevnika itd.

Naj naredi svoj portal. Ki bo objavljal informacije, kot se bodo stekale v drzavni aparat.

Banalen primer:

-crno kroniko bi lahko dobil skorajda drektno iz policijskih zapisnikov. Majhen del bi bil denimo ustreyno predelan, da se pac zakrijejo osebne informacije (dokler je to potrebno), ostlai del bi sel pac v statistiko. 10 minut za tem, kobi bila policja obvescena o kraji vozila, bi lahko bili vsi detajli na siteu. Grem stavit,d a bi v roku 6 mesecev vsi, ki bi kupovali rabljen avto pred placilom precesali website glede ukradenih vozil.

- vsakic, ko bi se zgodilo karkoli znotraj drzavnega aparata ali ko bi ta odreagiral na zunanji dogodek, bi dobil o tem obvestilo na tem websiteu.

Takrat bi lahko skozi ta website cesarjev sluzbe lahko podajale tudi svoja mnenja itd.

Website se ne bi ukvarjal z dogovdki v svetu itd. Skratka, ne bi poskusal konmkurirat klasicnim medijem v celoti. Obravnaval bi samo teme, ki zulijo cesarja in ki zanimajo tlacane.

Glede na to, da se vsi potrebni podatki itak stekajo v drzavni aparat in ni treba posiljat zanje ekspedicije novinarjev na drugi konec sveta, bi bili stroski relativno nizki...

Mediji bi ziveli, ampak vrednost bi jim upadla. Medij je vreden v glavnem toliko kot njegova publika.

Ce tak medij ne preprica nikogar vec kot parih penzionerjev in fizikalcev, je njegova moc in s tem vrednost omejena.
Takrat se tudi folk manj sekira okrog konkretnih clankov v mediju...

A je res treba obujati 3 leta stare teme?

Eh, Enron. Čisti dolgčas, pa še piše o zadevah, ki jih ne pozna. Recimo tisto, kako se da vsakogar izslediti če bo kaj pisal po forumih, je cel smeh. Ja, povprečnega uporabnika se že da izslediti, malo bolj resnega uporabnika pa nikakor...