Uredniki ali biki?

V tem, da lahko na internet objaviš, da je username teslo, v cajteng pa ne moreš.

Hja, tudi časopisi (tako se pravilno reče) niso imuni pred dezinformacijami. In ker imaš na internetu tudi forume, se bi v takem primeru informacija hitro (precej hitreje kot preko tiska) izkazala kot lažno, ker bi se v debati ugotovilo, da username v resnici ni teslo, ampak ravno obratno. Ker username brez večjega truda Kritične Intelektualce™ pelje scat, če le ima 5 minut cajta

d) obdržali zase.

Ahh, ljubitelj cenzure...

ahko te zvezde še naprej mirno sijejo, v tradiciji Bernstein-Woodward. Našli so pač svoje Globoko grlo in zdej dajejo reč na Veliki boben.

Ampak Thomas vidiš zgoraj, eni bi pa to raje obdržali zase. Duo 'Woodstein' k sreči ni bil takega kova.

username> Ahh, ljubitelj cenzure...

Žal je realnost preprostejša...

Novinar je tisti, ki z objavljanjem in zmanjševanjem samocenzure lahko ogromno pridobi. Vrhunec njegove kariere bo njegovo poročanje o političnem škandalu. Če ne to, bo pa vsaj ogromno zaslužil z vsakim. Če ga je posral, ga bo to drago stalo.

Bloger pa lahko napiše kar želi, pa ne bo od tega nič. Morda ga lahko kdo toži, ker je nekaj napisal, gore denarja in večne slave pa zagotovo ne bo doživel hkrati. Samocenzura je v tem primeru odlična opcija: pač ne napišeš, da je bil J. F. Kennedy ruski agent, pa je.

username> Jeba je pa v tem, da vsaj v tukajšnji kotlini mnogi novinarji tudi približno niso taki vzori profesionalizma. Če pa oni ne-posvečeni po tvojem niso upravičeni zaupanja... je pa to samo tvoje mnenje.

V tem mnenju zagotovo nisi osamljen, a v tej temi je nekdo že omenil, da so najboljši novinarji redki in ponavadi pišejo za Mladino. Mene to po eni strani žalosti, po drugi strani se mi zdi pa fino, da sploh imamo kakšnega.

username> Čim manj registriranja ipd.! Če je kdo preveč čustveno navezan na registracijo in kontrolo izražanja, priporočam terapijo v Severni Koreji, Kitajski ali na Kubi.

Ja - mene predvsem zanima, zakaj tak zakon še kar obstaja. To je nekaj tako butastega, kot tisto obvezno dnevno izročanje seznama osebnih podatkov ljudi, ki spijo v tvojem hotelu, najbližji policijski postaji.