Forum » Loža » Toplotna črpalka
Toplotna črpalka
BCSman ::
Meni so montirali Daikin HT 11kW (visokotemperaturno TČ) avgusta 2015; do vključno sezone 2024 sem imel radiatorsko ogrevanje. Hišo sem adaptiral lani in decembra smo se vselili ter priklopili isto TČ na talno ogrevanje. Letos bo torej 11 sezona, upam da težav ne bo, če pa bojo pa jo zamenjam s švohnješo LT.
Ja glih daikin 11kw ima bivsi sosed pa v sedmem letu so se zaceli problemi, je hodil en daikin serviser menjavat dele brez uspeha, ampak vseeno se je seveda zaracunalo, takrat ko smo se pogovarjali je zapravil ze 2k eur za popravila in se vedno ni bilo popravljeno. Upam da ga kdaj kje vidim da vprasam kako se je razpletlo.
Jaz imam sicer 14kw daikin, sedaj bo 5 let od montaze, ni se prislo do okvare.
alekskac ::
Sem probal po tem receptu, pa nisem bil zadovoljen. Trenutno mam na vseh glave, krivuljo pa sem nastavil dovolj nizko, da mi nekje polovica glav sploh ne zapira. Tudi nekaj radiatorjev sem zamenjal - premestil, da sem dobil bolj izenačeno ogrevanje (pač prej neoptimalno). Ob priliki zamenjam 150l zalogovnik za kakega večjega. Mi dela po krivulji , TČ histerezo mam nastavljeno na +-5°C. Če dam na manj se drastično poveča število vklopov. Če dam na več, pa predolgo čaka (postane hladno), ali pa previsoko greje.
Brez glav se mi najprej pregreva klet in mansarda (pritličje je zanimivo kar OK), ob hujšem mrazu pa mam manjko v mansardi. Vse skupaj pa nadzira sobni termostat (bolj kot varovanje pred previsoko temp. v vmesnem obdobju).
To je recept za podn izkoristek. T dvižnega voda se nastavi na primerno krivuljo, običajno začneš nek na 0,8 za radijatorje na neizolirani bajti, in potem mal gledaš al te zebe, al ti je vroče, in primerno popraviš (al pa vklopiš AutoAdapt, če imaš to možnost na krmilniku TČ). Razpored toplote po objektu se uredi s hidravličnim uravnoteženjem sistema. Histereza? TČ ne goniš po histerezi, ampak na deltaT. DeltaT se ujame z nastavitvijo pretoka črpalke. Ostalo uredi inverter. Pretok črpalke TČ se izračuna iz toplotnih izgub objekta. Dejanski pretok se pogleda na karakteristični krivulji črpalke, ki jo ima v prospektu vsak prozvajalec črpalk. Na fino potem še v meniju podrkaš 5% gor ali dol, tako da dobiš lepo 4°C deltaT, kot ga rabiš za TČ. Nobenega hranilnika ne rabiš pri normalno veliki bajti, in TČ s primerno močjo (razen za hlajenje, če to uporabljaš). Ne rabiš nobenih termostatskih ventilov, ali, bohnedej, sobnih termostatov. Poglej si mal Heet geeke in Urban plumbing če mi ne verjameš. Oni gonijo SCOPe preko 3 na radijatorjih, v neizoliranih viktorjanskih kučurah.
Jaz imam hranilnik, (prevelik, ampak je tako zarad kotla na polena), pa ne bi bil potreben. SCOP je zarad tega nižji. Če še mal podražijo elektriko, se lotim nardit bypass.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alekskac ()
joez7 ::
Pač mam precej "zaprto" TČ kar se tiče regulacije (je po svoje kar pametna) in si ne pusti preveč komandirat. Ne morem kontrolirat pretoka obtočne črpalke TČ (ma svojo pamet), lahko samo spreminjam temperaturo dvižnega voda, pa še tu sem omejen z histrezo, ki jo ma TČ. Pač na svojo pamet in voljo.
Edino na kar mam polno kontrolo je sekundarna črpalka.
Zato jo bom (TČ) ob priliki probal furat prek modbusa. Najraje bi si pridobil dostop in kontrolo nad EEV in frekvenco inverterja. Potem bom lahko šel po tvojem receptu. Dokler pa mi to ne uspe, sem omejen na omiljevanje zatečenega. COP mi je drugotnega pomena zaradi SE (mam letnega viška kar nekaj).
Ja pa COP pri +7 ~4, pol pa pada, pri -7 je nekje 2.
Mi je pa vsak namig (drobtinica) dobrodošla.
Sam popravljam krivuljo glede na (zaprtost glav) moč sekundarne črpalke. Če obratuje na polno, pomeni da so vse glave odprte (mam DV prenizko), če obratuje z minimalno močjo, pomeni da so vse glave zaprte (mam DV previsoko), tako da pač z nastavitvami lovim nek optimum, malo pod polno močjo obtočne črpalke (takrat je DV ravno prave temp. in je večina glav polno odprtih).
Ne izključujem pa možnosti, da ne naredim drugače, pač če najdem boljšo rešitev.
Če maš kakšne uporabne linke, prosim za njih ...
Edino na kar mam polno kontrolo je sekundarna črpalka.
Zato jo bom (TČ) ob priliki probal furat prek modbusa. Najraje bi si pridobil dostop in kontrolo nad EEV in frekvenco inverterja. Potem bom lahko šel po tvojem receptu. Dokler pa mi to ne uspe, sem omejen na omiljevanje zatečenega. COP mi je drugotnega pomena zaradi SE (mam letnega viška kar nekaj).
Ja pa COP pri +7 ~4, pol pa pada, pri -7 je nekje 2.
Mi je pa vsak namig (drobtinica) dobrodošla.
Sam popravljam krivuljo glede na (zaprtost glav) moč sekundarne črpalke. Če obratuje na polno, pomeni da so vse glave odprte (mam DV prenizko), če obratuje z minimalno močjo, pomeni da so vse glave zaprte (mam DV previsoko), tako da pač z nastavitvami lovim nek optimum, malo pod polno močjo obtočne črpalke (takrat je DV ravno prave temp. in je večina glav polno odprtih).
Ne izključujem pa možnosti, da ne naredim drugače, pač če najdem boljšo rešitev.
Če maš kakšne uporabne linke, prosim za njih ...
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
alekskac ::
Ne vem kater softver ti ne bi pustil krmiliti kapaciteto črpalke, še pregovorno nerodni LG ti to pusti.
Pa, recept ni moj. Recept je od toplotnih izgub objekta (vsaj približno soba po soba) in moči radijatorjev. Ko to dvoje veš, ali izračunaš, sešteješ vse sobe skup. In po karakteristiki TČ imaš podatek, recimo da pri +2°C dela recimo na 7kW. Objekt pri tej temperaturi rabi recimo 5kW in radijatorji so soposobni tudi 5kW oddati. Kapaciteta črpalke je recimo pri tvojem cevju 1.500 l na uro. Ker polne moči ne rabiš, poskusiš pretok znižati, običajno je v vmesniku meni prav za to. Če menija ni, moraš to uredit, kaj vem, z bremzanjem pretoka skozi radijatorje (druge ideje nimam).
Če razumeš angleško, sta na YT dva kanala ki imasto to dokaj v redu naštudirano. O sanacij TČ iz pekla, do kompletnih montaž na stare neizolirane objekte, in na nove. Uporabljajo softver in lidar za izračun izgub, ampak to gre vse tud s kalkulatorjem in metrom.
https://www.youtube.com/@HeatGeek to je kanal Heat geek, ukvarjajo se predvsem s šolanjem instalaterjev
https://www.youtube.com/@UrbanPlumbers to je en poljak, ki je instalater v Angliji kot gastarbajter. Tip ima pošlihtano kako za najmnaj stroškov tako pri montaži kot pri obratovanju urihtat sistem. Oba kanala pogosto sodelujeta na kakem filmčku.
Poanta obeh je: TČ gre komot na starih radijatorjih in tudi na ceveh nizkega premera (jaz npr. imam Cu 12 in 15 mm do radijatorjev, kar je načeloma švoh za NT obratovanje). TČ gre komot na hiše brez izolacije, tudi ne rabiš posebnih VT modelov. Vsaka TČ ki doseže 50° na dvižnem vodu bo dobra, vendar: paziti na izbiro modela primerne moči. Skoraj vedno iz strahu kupimo premočno.
Sistem brez toplotnega hranilnika. Sistem brez svojih obtočnih črpalk. Sistem brez mešalnih ventilov in con. Sistem brez sobnih termostatov in termostatskih ventilov. Primerna krivulja, v kolikor ima vmesnik možnost, lahko kar autoadapt na krivuljo. Sistem brez antifriza, montirat antifriz ventile namesto tega. Star sistem preplozat pred vgradnjo TČ.
Jaz imam na svojem tenkem Cu cevju, in slabo primernih radijatorjih (25 let stari modeli alu) ker je bil sistem v osnovi na plin danes take temprature: Zunaj 0°C, dvižni vod 42°C, povratni 38°C. Temperatura v pritličju 23°C, mansarda 20°C. Nobenih sobnih termostatov ali termostatskih ventilov, nobenga mešalnega ventila. Hiša kamnita neizolirana, 550 mnv, nad Grosupljim.
To bi bi glavni napotki, mogoče sem še kaj pozabil. Sam dodajajm: potrudi se in naredi pošteno hidravlično uravnoteženje sistema. Če boš na vsakem radijatorju 4-5°C delta T, imaš to avtomatično na TČ tudi.
Pa, recept ni moj. Recept je od toplotnih izgub objekta (vsaj približno soba po soba) in moči radijatorjev. Ko to dvoje veš, ali izračunaš, sešteješ vse sobe skup. In po karakteristiki TČ imaš podatek, recimo da pri +2°C dela recimo na 7kW. Objekt pri tej temperaturi rabi recimo 5kW in radijatorji so soposobni tudi 5kW oddati. Kapaciteta črpalke je recimo pri tvojem cevju 1.500 l na uro. Ker polne moči ne rabiš, poskusiš pretok znižati, običajno je v vmesniku meni prav za to. Če menija ni, moraš to uredit, kaj vem, z bremzanjem pretoka skozi radijatorje (druge ideje nimam).
Če razumeš angleško, sta na YT dva kanala ki imasto to dokaj v redu naštudirano. O sanacij TČ iz pekla, do kompletnih montaž na stare neizolirane objekte, in na nove. Uporabljajo softver in lidar za izračun izgub, ampak to gre vse tud s kalkulatorjem in metrom.
https://www.youtube.com/@HeatGeek to je kanal Heat geek, ukvarjajo se predvsem s šolanjem instalaterjev
https://www.youtube.com/@UrbanPlumbers to je en poljak, ki je instalater v Angliji kot gastarbajter. Tip ima pošlihtano kako za najmnaj stroškov tako pri montaži kot pri obratovanju urihtat sistem. Oba kanala pogosto sodelujeta na kakem filmčku.
Poanta obeh je: TČ gre komot na starih radijatorjih in tudi na ceveh nizkega premera (jaz npr. imam Cu 12 in 15 mm do radijatorjev, kar je načeloma švoh za NT obratovanje). TČ gre komot na hiše brez izolacije, tudi ne rabiš posebnih VT modelov. Vsaka TČ ki doseže 50° na dvižnem vodu bo dobra, vendar: paziti na izbiro modela primerne moči. Skoraj vedno iz strahu kupimo premočno.
Sistem brez toplotnega hranilnika. Sistem brez svojih obtočnih črpalk. Sistem brez mešalnih ventilov in con. Sistem brez sobnih termostatov in termostatskih ventilov. Primerna krivulja, v kolikor ima vmesnik možnost, lahko kar autoadapt na krivuljo. Sistem brez antifriza, montirat antifriz ventile namesto tega. Star sistem preplozat pred vgradnjo TČ.
Jaz imam na svojem tenkem Cu cevju, in slabo primernih radijatorjih (25 let stari modeli alu) ker je bil sistem v osnovi na plin danes take temprature: Zunaj 0°C, dvižni vod 42°C, povratni 38°C. Temperatura v pritličju 23°C, mansarda 20°C. Nobenih sobnih termostatov ali termostatskih ventilov, nobenga mešalnega ventila. Hiša kamnita neizolirana, 550 mnv, nad Grosupljim.
To bi bi glavni napotki, mogoče sem še kaj pozabil. Sam dodajajm: potrudi se in naredi pošteno hidravlično uravnoteženje sistema. Če boš na vsakem radijatorju 4-5°C delta T, imaš to avtomatično na TČ tudi.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alekskac ()
joez7 ::
Moja TČ vozi primarno obtočno črpalko avto (od 0.4 do 0.7, občasno pa do 1m3/h), sem probal ji omejit pretok, pa znori - pretok nabije na 2m3, pa ne gre dol, dokler ne naredim reseta sistema.
Tak, da tu ne morem nič.
Trenutno mam DV 38°C PV, pa 35°C (zunaj -1) , radiatorji. Cu večidel 18 in 15mm. (moč nekje 3.6kW, el. 850W).
Brez glav, nikakor ne ujamem ugodne cone v dnevni, kuhinji, spalnici. Pa še odvisno je ali je začetek sezone (pač inercija objekta - to rešujem z sobnim termostatom).
Gradbeno fiziko pa sem si že davnega 2010 šel skoz in mam to razčiščeno. Tekom let sem naredil sam nekaj manjših korekcij (velikost rad.), tam kjer je bil prostor kronično prehladen.
Mogoče je pri tebi drugače, pri men je v dnevni instalirana moč rad. 450W (42/37) in se že TV pozna, če nas je več, glave zaprejo, drugače je pretoplo. Tut kuhinja ma 300W, kakor hitro začneš kuhat ali peč je pretoplo.
Hvala za linke, bom malo pogledal.
Tak, da tu ne morem nič.
Trenutno mam DV 38°C PV, pa 35°C (zunaj -1) , radiatorji. Cu večidel 18 in 15mm. (moč nekje 3.6kW, el. 850W).
Brez glav, nikakor ne ujamem ugodne cone v dnevni, kuhinji, spalnici. Pa še odvisno je ali je začetek sezone (pač inercija objekta - to rešujem z sobnim termostatom).
Gradbeno fiziko pa sem si že davnega 2010 šel skoz in mam to razčiščeno. Tekom let sem naredil sam nekaj manjših korekcij (velikost rad.), tam kjer je bil prostor kronično prehladen.
Mogoče je pri tebi drugače, pri men je v dnevni instalirana moč rad. 450W (42/37) in se že TV pozna, če nas je več, glave zaprejo, drugače je pretoplo. Tut kuhinja ma 300W, kakor hitro začneš kuhat ali peč je pretoplo.
Hvala za linke, bom malo pogledal.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
alekskac ::
Če ti vmesnik ne pusti pošteno krmiliti črpalke, pa da se ne boš zajebaval z izumljanjem neke svoje rešitve, ima Vevor recimo za 60 eur, (poštnina zastonj), pumpo ki ji naštelaš pretok ročno https://eur.vevor.com/power-water-pumps...
Vržeš ven pumpo iz TČ ko bo krepnila, in daš tako not.
Ugodne cone ujameš v hiši lahko brez glav (ali jih daš na maximum, lahko tud temrostate dol pobereš) in sobnega termostata, z nastavitvijo pretoka skozi radijatorje. To je alfa in omega, hidravlično uravnoteženje. Je s tem nekaj zafrkancije, ampak to naštelaš enkrat. Sončnega pribitka pa ne moreš nastavljat, ali pribitka iz šporgeta. Tam eventuelno pustiš termo glave, ampak to je sam nekaj prostorov.
Če zelo zafrkava pregrevanje, zakaj malo ne spustiš ogrevalne krivulje? Recimo po 1°C. Običajno mamo tudi po hišah bistveno previsoke krivulje. OK, jaz jo imam tudi precej visoko (0.8), ker žena drugače sitnari da ni dovolj toplo. Ravno UrbanPlumbers je v eni hiši pustil na autoadapt, kjer je en starejši gospod živel, začetna je bila 0.8. Konec sezone se je krivulja ustalila na 0.67 .... pa je bilo stalno dovolj toplo.
Vržeš ven pumpo iz TČ ko bo krepnila, in daš tako not.
Ugodne cone ujameš v hiši lahko brez glav (ali jih daš na maximum, lahko tud temrostate dol pobereš) in sobnega termostata, z nastavitvijo pretoka skozi radijatorje. To je alfa in omega, hidravlično uravnoteženje. Je s tem nekaj zafrkancije, ampak to naštelaš enkrat. Sončnega pribitka pa ne moreš nastavljat, ali pribitka iz šporgeta. Tam eventuelno pustiš termo glave, ampak to je sam nekaj prostorov.
Če zelo zafrkava pregrevanje, zakaj malo ne spustiš ogrevalne krivulje? Recimo po 1°C. Običajno mamo tudi po hišah bistveno previsoke krivulje. OK, jaz jo imam tudi precej visoko (0.8), ker žena drugače sitnari da ni dovolj toplo. Ravno UrbanPlumbers je v eni hiši pustil na autoadapt, kjer je en starejši gospod živel, začetna je bila 0.8. Konec sezone se je krivulja ustalila na 0.67 .... pa je bilo stalno dovolj toplo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alekskac ()
joez7 ::
Sem že gledal črpalko v TČ, ne bo šlo tak enostavno, je že regulirana črpalka (DC) z flow senzorjem, vezanim v regulacijo TČ (MaderBoard) (zaščita izmenjevalca v fazi defrosta - pač mam mono block, z vsemi bombončki), tut tu nimam kaj sanjat.
Sekundarno obtočno črpalko pa mam Wilo Pico 4-20, tu lahko reguliram.
Klasične krivulje nimam. V nastavitvah so samo točke DV. Mam 35°C pri +10°zuanje. Druga pa je 42°C pri -2°C zunaje. Vmes pa zvezno spreminja. Avto adapt pa nima.
Sekundarno obtočno črpalko pa mam Wilo Pico 4-20, tu lahko reguliram.
Klasične krivulje nimam. V nastavitvah so samo točke DV. Mam 35°C pri +10°zuanje. Druga pa je 42°C pri -2°C zunaje. Vmes pa zvezno spreminja. Avto adapt pa nima.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
alekskac ::
Pustiš črpalko noter ko krepne, novo pa priklopiš na port za dodatno črpalko na matični. Flow switch obrne tud ta dodatna črpalka. Vsaj tako mi je povedal serviser za TČ ko mi je menjal flow switch (tudi ni original, in je 3x cenejši FS, pa vse dela ok). Krivulja je pri meni enako za nastavit (LG monoblok), in nima autoadapt. Pač ni krivulja, ampak premica, in je čisto v redu. Prednost je da si lahko izbereš svoj naklon in nisi vezan na standardne naklone, pa paralelni premik (če bi ga rabil) je tudi enostavno za naredit. Jaz sem sicer skopiral po priročniku, kot bi bila Vailant krivulja. Sicer so si vse te krivulje dosti blizu, naj bo Vailant ali Seltron.
joez7 ::
No hvala za tole. Originalna črpalka za mojo TČ je reda 200€. Sem pa mal gledal to mojo črpalko, poleg konektorja za 220V, ma še konektor ?? predvidevam za nastavljanje moči? preko MB. (ob priliki mal raziščem).
Sem mal čekiral zgodovino ogrevalnega sistema pri nas.
Dokler je bla hiša neizolirana, je bil čisto dovolj Rototerm MR-TR, + mešalni ventil, daljinsko ogrevanje, rad. nekje za 23kW.
Po toplotni sanaciji, pa to ni več klapalo. Potrebno je blo dodat termostatske glave.
Ob naslednji obnovi sistema, so se zmanjšala grelna telesa na nekje 8kW (60/50), optimizacija na daljinsko ogrevanje (znižanje priključne moči). Šel ven mešalni ventil, dodan logaritemski ventil v primarni vod.
Pa je vse lepo klapalo, dokler niso dvignili cene MWh v nebesa. Pol pa je padla TČ in SE.
Daljinsko s svojo regulacijo pa je postalo rezervni sistem (lahko stopi v obratovanje kadarkoli).
Finoča logaritemskega ventila JE v zveznem doziranju moči - od nekje 500W pa vse do omejitve 8kW.
Je pa analogija z tvojim sistemom, dokler so grelna telesa velika in neizolirana hiša, deluje lepo brez glav (je dovolj samo hivdralično uravnoteženje), ko pa maš konkretno izolacijo, ti to poruši prejšni koncept.
Še najbolj sumim, da mam premočno TČ napram grelnim telesom. Ob priliki povečam kak radiator. Dotej pa mi bafer omilja napake.
Sem mal čekiral zgodovino ogrevalnega sistema pri nas.
Dokler je bla hiša neizolirana, je bil čisto dovolj Rototerm MR-TR, + mešalni ventil, daljinsko ogrevanje, rad. nekje za 23kW.
Po toplotni sanaciji, pa to ni več klapalo. Potrebno je blo dodat termostatske glave.
Ob naslednji obnovi sistema, so se zmanjšala grelna telesa na nekje 8kW (60/50), optimizacija na daljinsko ogrevanje (znižanje priključne moči). Šel ven mešalni ventil, dodan logaritemski ventil v primarni vod.
Pa je vse lepo klapalo, dokler niso dvignili cene MWh v nebesa. Pol pa je padla TČ in SE.
Daljinsko s svojo regulacijo pa je postalo rezervni sistem (lahko stopi v obratovanje kadarkoli).
Finoča logaritemskega ventila JE v zveznem doziranju moči - od nekje 500W pa vse do omejitve 8kW.
Je pa analogija z tvojim sistemom, dokler so grelna telesa velika in neizolirana hiša, deluje lepo brez glav (je dovolj samo hivdralično uravnoteženje), ko pa maš konkretno izolacijo, ti to poruši prejšni koncept.
Še najbolj sumim, da mam premočno TČ napram grelnim telesom. Ob priliki povečam kak radiator. Dotej pa mi bafer omilja napake.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
alekskac ::
Še najbolj sumim, da mam premočno TČ napram grelnim telesom. Ob priliki povečam kak radiator. Dotej pa mi bafer omilja napake.
Zelo verjetno. Tu se pa kaj drugega kot omenjeno težko napravi. Pa tudi ko je enkrat hranilnik poln, in ni velike porabe toplote, smo spet v zosu. Za prehodna obdobja je to kar zoprno krmilit da vsaj za silo funkcionira. Jaz imam podobno težavo ko hladim poleti. TČ sicer nekaj malega modulira, pa dam jo v silent mode, ampak moč nižje kot to več ne gre za 12 kW model (hladim pa samo mansardo, ostali del hiše ne rabi). Ko je hranilnik poln mrzle vode TČ pogosto taktira, vklopi tudi po 5-6 krat na uro. Tu nimam pametne rešitve.
tony1 ::
Kaj pa če jo daš na kakšno časovno uro (seveda dovolj zmogljivo, ne navadno za pralni stroj), ki bi jo vklapljala samo vsak 2. dan?
floyd1 ::
Ko je hranilnik poln mrzle vode TČ pogosto taktira, vklopi tudi po 5-6 krat na uro. Tu nimam pametne rešitve.
Urniki?
Gotovo ima v nastavitvah možnost vklapljanja na ure. Nastaviš, potem spremljaš in verjetno še malo prilagodiš in je to to. Boljše, da se vklopi 6x dnevno kot 6x na uro.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: floyd1 ()
alekskac ::
Ja, tud ena varijanta. Bom še to poskusil naslednje poletje. Pozimi sicer nima teh težav, ker gre pri ogrevanju modulacija moči nekaj niže kot pri hlajenju. Ko se prvič v ciklu hlajenja zažene, dela kakih 45 minut skupaj da ohladi še hranilnik zraven. Potem za kako uro ugasne, ko se pa shladi še mansarda, potem začne kmalu taktirat. Dobro, je za probat. Mogoče še histerezo na max povečat.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alekskac ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izbira toplotne črpalke (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 69927 (4582) | feryz |
| » | Dilema: nova peč na olje ali toplotna črpalka (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 20955 (9736) | Telbanc |
| » | Toplotna črpalka (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 28544 (9145) | joez7 |
| » | Toplotna črpalka katero izbrati (strani: 1 2 3 4 … 81 82 83 84 )Oddelek: Loža | 727218 (59046) | energetik |
| » | Ena ženska, ki je izgubljena med ponudbami TČ in IR paneli (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 20980 (13295) | a_borlak |