Toplotna črpalka

Vsaka stopinja gor ogrevalne vode pomeni slabši izkoristek.
Pa ni važno ali so nt ali vt.

Pa tud večno bi blo ;)

feryz je 13. okt 2025 ob 12:24:53 izjavil:

Predvsem pa neprimerno bolj udobno kot te tuleče gluposti.

O tem da je elo blok totalna norost, pa ne bom ponovno pisal.
Razen če si brez bojlerja s spiralo. Potem je še pogojno užiten.

Ko si tak na tekocem z temi yorki in podobno, ali imajo toplotne z r290? Mislim da je za radijatorsko ogrevanje r290 must have, kar je ziher je ziher, cop in temperaturno krivuljo majo v povprecju za 10c visje po celotnem temperaturnem spektru, te lahko komot gonis na 50-55c z odlicnim izkoristkom tudi pri zelo nizkih temperaturah, ni potrebe po mesalnem ventilu in dodatni regulaciji za sanitarno vodo.

telexdell je 13. okt 2025 ob 09:28:58 izjavil:

alekskac je 13. okt 2025 ob 08:06:38 izjavil:

Krivulja je tud precej strma ... Načeloma v Sloveniji ni hiše ki bi rabla več ko 55°C na dvižnem vodu. Jaz imam pri -10˚C zunanje 52˚C,ogrevanje na radijatorje, kamnita neizolirana hiša 550 metrov nad morjem. Okna švoh, dvoslojna, vhodna vrata pozimi mal zazijajo. Prevladujoča smer vetra lokacije je J.

To pa je precej smela trditev. Kakšno temperaturo DV potrebuješ je odvisno od grelne moči radiatorjev in od toplotnih izgub objekta. Nekaj vplivajo še pribitki (Sonce, kuhanje, število oseb...) a ti niso stalni vir. Če so radiatorji bili montirani v neizolirani hiši in se ta toplotno sanira pol radiatorji običajno zagotavljajo dovolj moči, da trditev o 55°C drži. Če pa je hiša že bila zgrajena z neko toplotno izolacijo (npr. 5 cm stiropora) in je imela radiatorski sistem dimenzioniran za režim 65/50 ali celo 90/70 pol bo pa to druga pesem. Pač- toplotna črpalka bo morala zagotavljati enake temperature kot je prejšnji vir.

55C DV pri 24/7 ogrevanju je preveč tudi za angleške zanič hiše z "enojna šipa okni" iz 1900.

Moraš upoštevati da so včasih ogrevali "na rukerje", 1x na dan nabiješ na 90C in potem držiš na 60-70 vsaj čez dan (ter vmes odpiraš okna + zapiraš radiatorje), če je recimo govora o pečeh na drva brez zalogovnika (najbolj običajna kombinacija).



Daikin HT je dvokompresorska mrcina, ki bi jo v Slo realno gledano redko kdo dejansko potreboval.


BCSman

Kaj je fora, vremenska krivulja je nastavljena:
Pri -10 70 stopinj
Pri 17 35 stopinj

In danes pri 18 zunanji temperaturi 43,6 stopinje izhodna voda.

Absolutna norost !


Na radiatorje namesti navadne ventile, odpri jih do konca in začni zmanjševati naklon krivulje.... za 24/7 ogrevanje.
Če počnete karkoli drugega, samo zapravljate čas.

Celo zimo dela daikin ht na cca 55 stopinj, pa je v zgornjem stuku max 22 stopinj, v sobi z dvema zunanjima stenama je pogosto tudi za dogrevat z elektricnim radiatorjem da se pride do 22. Po izolaciji tal na podstresju bo upam boljse.
To je res cudno ta "vremenska krivulja", ce je nastavitev pri 17 stopinjah 35 stopinj dvizni vod, bi pricakoval da bo res tako in ne vec. Prejsnji teden so pri 10 stopinjah zunaj bili radiatorji hladnejsi kot vceraj pri 18.
Edit: so navadni ventili povsod ja

BCSman je 13. okt 2025 ob 22:16:49 izjavil:

Celo zimo dela daikin ht na cca 55 stopinj, pa je v zgornjem stuku max 22 stopinj, v sobi z dvema zunanjima stenama je pogosto tudi za dogrevat z elektricnim radiatorjem da se pride do 22. Po izolaciji tal na podstresju bo upam boljse.
To je res cudno ta "vremenska krivulja", ce je nastavitev pri 17 stopinjah 35 stopinj dvizni vod, bi pricakoval da bo res tako in ne vec. Prejsnji teden so pri 10 stopinjah zunaj bili radiatorji hladnejsi kot vceraj pri 18.
Edit: so navadni ventili povsod ja

Lahko se ti dogaja hivdralična neuravnoteženost.
Nič nisi povedal ali so radiatorji v zgornjem štuku tudi na spodnjem robu topli. Če so mrzli maš premali pretok.
To rešiš tako, da rahlo pripreš radiatorje (spodnji ventil), ki so na spodnjem robu topli.
Lahko povečaš radiatorje v prostorih kjer je prehladno. Kjer maš pretoplo pa manjše.
Sem doma kar nekaj prestavil naredil (tut kakega dokupil).
Lahko maš neizolirano ostrešje - se čuda pozna - če maš možnost dodaj do 30cm izolacije v strop med tramove.
Lahko je črpalka preslaba (obrabljena).
Pri nas se je fasada grozno poznala. Prej poraba ~20-25MWh, pol pa 8-11MWh (+dodatna izolacija ostrešja + izolacija kleti). Prej daljinsko ogrevanje, sedaj TČ (sezonska poraba elektrike za ogrevanje ~2.5MWh + ~1MWh za STVodo).

Odvisno kolk je stara. Mena, hoče met hladnej (pač flushsi).
Če je v spalnici več kot 19°C že godrnja.

Fixed:
Izmeri razliko na radiatorju (DV - IV), temperatura vode, ki teče vanj, in temperatura vode, ob izhodu.

Si razmišljal, da daš termostat v najhladnejšo sobo?

Smo različni.
Jaz sem pa lani in letos prešel večidel na Digitalne termostaske glave (prej analogne).
Končno mi je uspelo naredit različne cone. Kopalnice na 23, ostale sobe na 22 in spalnica na 19 (pa še tu pomaga odprto okno).
Še najbolj me je morila ena soba (z ložo), tu pa sem rešil z menjavo ventilov - prej 3/8, sedaj 1/2 spodaj in zgoraj (za večji rad. nimam prostora, oziroma bi moral preurediti dvižne vode).
Ob viških sonca, pa mi HA preklopi iz krivulje na fiksno temperaturo (50) in greje na zalogo bafer in hišo. Prostori pa se mi pregrejejo (glave).
Predlani pa sem mel rošado radiatorjev (nekaj najmočnejših dokupil, najšibkejši pa v rezervo) za optimizacijo ogrevanja (zmanjšal razlike po sobah, DV se je znižal za nekje 3°C).

telexdell je 13. okt 2025 ob 09:28:58 izjavil:

alekskac je 13. okt 2025 ob 08:06:38 izjavil:

Krivulja je tud precej strma ... Načeloma v Sloveniji ni hiše ki bi rabla več ko 55°C na dvižnem vodu. Jaz imam pri -10˚C zunanje 52˚C,ogrevanje na radijatorje, kamnita neizolirana hiša 550 metrov nad morjem. Okna švoh, dvoslojna, vhodna vrata pozimi mal zazijajo. Prevladujoča smer vetra lokacije je J.

To pa je precej smela trditev. Kakšno temperaturo DV potrebuješ je odvisno od grelne moči radiatorjev in od toplotnih izgub objekta. Nekaj vplivajo še pribitki (Sonce, kuhanje, število oseb...) a ti niso stalni vir. Če so radiatorji bili montirani v neizolirani hiši in se ta toplotno sanira pol radiatorji običajno zagotavljajo dovolj moči, da trditev o 55°C drži. Če pa je hiša že bila zgrajena z neko toplotno izolacijo (npr. 5 cm stiropora) in je imela radiatorski sistem dimenzioniran za režim 65/50 ali celo 90/70 pol bo pa to druga pesem. Pač- toplotna črpalka bo morala zagotavljati enake temperature kot je prejšnji vir.

Jaz mam slabe alu radijatorje, z zelo malo vode (samo bakrena cev skozi vsak člen), za plinsko ogrevanje, neizolirano kamnito bajto, slaba okna (dvoslojna, brez plina), vhodna vrata zijajo pozimi, steklena volna med špirovci popolnoma posedena, na 550 m nad morjem. 55° mi krivulja spusti redko not, nazadnje sem to videl ko smo imeli polarni vrtinec 5 dni skup. T v hiši se drži skoz okrog 21˚. Mal si poglej Heet geeke in Urban Plumber kanale na YT.

Ne potrebujem. Imam dva konvektorja v mansardi (zarad hlajenja poleti), vse deluje bp brez visokih temperatur DV. Na treh radijatorjih imam celo Cu12 devi, kar naj bi iblo absolutno premalo, in n"naj bi" zahtevalo TDV preko 60°C. Ne rabim toliko, večino zime vozi pod 48°C. Že prej pri plinu ni bilo potrebno. Nima sobnega termostata. Samo tipalo v enoti za kontrolo TČ. Obtočno črpalko na TČ na 80%. DeltaT 4°C, ob hudem minusu 5°C. Žal imam velik hranilnik, ker imam še kotel na polena (nisem odklapljal, občasno pokurim lesni odpad od vetroloma in snegoloma). Ta hranilnik požre kar nekaj SCOPa. Na dveh radijatorjih sem imel termostatske glave, ki pa so sedaj na max odprte. Hidravlično uravnoteženje sem izvedel pa let nazaj, ko sem zmontiral oba knovektorja v mansardi. Od takrat se ne dotikam več sistema. Ne mislim več kaj prčkat, ker dela v redu, razen ko bom dokončal galerijo in zaprl teraso. Tam pa pride potem na svojo vejo še par radijatorjev in en konvektor. Potem bo treba popravit hidravliko cele hiše da bo spet enakomerno. Na zimo me pride poraba nekaj malega več kot stane 18 prm bukve plus prevoz (pri nas 80 do 85 eur za prm mokrih polen). Plus moral bi še razžagat in posušit najmanj eno leto. Niti nimam prostora za dve taki rundi drv met doma (ena se kuri, ko se ena suši). Jaz sem zadovoljen, čeprav SCOP ni ravno idealen. Ko bo streha nova, bom še malo izoliral, pa nekaj oken moram pomenjat. Vhodna vrata so pa tud v pripravi da ne bo pozimi več zijalo med štokom in krilom.

1. nimaš mešalnega ventila - maš rotodivert - pozna samo pretok A-AB ali B-AB - ga je potrebno pravilno vgradit v hivdralično vezavo (ni enako kot za mešalni ventil) -A-levi priklop (tu gor gre odvod proti baferju), B-desni priklop (tu gor gre odvod proti bojlerju), AB-srednji priklop (tu gor pride dovod iz TČ).
Rjava sponka 3 gre na fiksno L = tle poišči fiksno L na TČ
Črna sponka 1 gre na stikalno L = tu ti bo uporabna 3 ali 4 (pač položaj ventila)
Modra sponka 2 gre na nevtralni N = sponka 17
rdečo sponka 4 lahko uporabiš za dodatno črpalko.
2. za el. grelec rabiš kontaktor. S tem se ukvarjaj če ga boš rabil vozit preko TČ.
Še vedno lahko maš e. grelec v boljerju lepo preko termostata in vtičnice - ni potrebe ga vozit preko TČ.

0.2A*230=46VA , če maš DC pumpo 40 ali 20W ne rabiš dodatnega releja.
Pri Firštu še pazi kak maš medeninast del. Nista enaka za mešalni ventil (F3 ali F4) ali za prekrmilni ventil FDV (na zunaj enaka) razlikujeta se v jedru - mešalni ventil ma jedro v obliki polmeseca, prekrmilni pa v obliki lopute - ploščice. Če je že montiran - se lahko jedro menja.

Sam smeri pretokov so različne (med F3 in FDV). Mešalni ventil rabi 200s, prekrmilni pa 18s za 90°.

joez7 je včeraj ob 08:18:35 izjavil:

0.2A*230=46VA , če maš DC pumpo 40 ali 20W ne rabiš dodatnega releja.

Sam bi bil pri tem zelo previden in bi vsekakor montiral nek rele. Nenazadnje stane le okrog 10 €.
Zagonski tok elektromotorja ja tam 6 kratnik nazivnega. Če pa ti prime rotor črpalke je pa elektromotor dejansko v kratkem stiku in stečejo relativno visoki tokovi.

floyd1 je včeraj ob 10:05:56 izjavil:

Saj če imata enako upornost (pri enaki temp) je to to, ali preveč poenostavljam?

Če boš meril pri eni temperaturi pol obstaja zgolj verjetnost. Če pa boš meril pri dveh različnih temperaturah (npr. bojler segret in bojler ohlajen) in bo pri obeh temperaturah enaka upornost pol pa pa obstaja že skoraj gotovost.

Na skici od Yorka je kontaktor za vse zunanje črpalke. Ampak nima veze, če se uporabi vgrajena v Yorka, potem itak ne bo nobene dodatne pumpe za SV. Te sponke potem ostanejo frej.

Nastavljeno imamo sobno enoto na 24 stopinj in toliko jih je.
Kako pa se lahko še drugače nastavi?

joez7 je včeraj ob 12:57:43 izjavil:

telexdell je včeraj ob 09:44:33 izjavil:

joez7 je včeraj ob 08:18:35 izjavil:

0.2A*230=46VA , če maš DC pumpo 40 ali 20W ne rabiš dodatnega releja.

Sam bi bil pri tem zelo previden in bi vsekakor montiral nek rele. Nenazadnje stane le okrog 10 €.
Zagonski tok elektromotorja ja tam 6 kratnik nazivnega. Če pa ti prime rotor črpalke je pa elektromotor dejansko v kratkem stiku in stečejo relativno visoki tokovi.

Rekel sem za DC pumpo. DC pumpe majo mehki zagon in zaščito za blokiran rotor. Če piše na njej 20W - v noben primeru ne potegne več. Mam tako že kar nekaj let in ni problemov.
Drugo so stare pumpe z kondenzatorjem in porabo 60-80W. Tudi te ne potegnejo več kot 2x nazivni tok (1f motor omejen z kondenzatorjem).
Ne mešat tukaj zraven 3f motorje.

Delim resne pomisleke s telexdell-om.
Namenoma pozabljaš na inrush tok ob vklopu "DC" črpalke? Kaj to dela malemu relejčku ali triaku v TČ si menda znaš predstavljat.
Pa kot drugo, če bo šlo s pumpo (katerekoli tehnologije) karkoli narobe, je vredno riskirat okvaro izhoda TČ namesto investirat par eur v rele?

Tak pristop mi je rešil izhod na seltronovem regulatorju.
Saj ne da si ga ne bi znal sam zrihtat, ampak tistega mini relejčka res nimam na lagerju.
Pa seltron servis bi to rešil najbrž zastonj, ampak bi trajalo kak teden-kaj ta čas brez? Sicer spet, jaz bi to prebrodil, marsikdo pa?
Tako sem pa samo shracka zamenjal pa piči dalje.

Nasvet je butast. Rele je vgrajen.
Potem pa jih dajte vsaj pet, kaskadno. Ziher je ziher.

Močnejšo od 46w? Kje jih pa dobite? Na surovini?

Ojoj, s toliko cvetkami si pa tokrat presegel samega sebe...

telexdell je včeraj ob 17:56:57 izjavil:

feryz je včeraj ob 16:06:30 izjavil:

Močnejšo od 46w? Kje jih pa dobite? Na surovini?

Črpalka v krogu TČ-zalogovnik je moči 75 W. Glede na potrebe regulacije dela v območju med nekje 10 W in max.
Črpalka v ogrevalnem krogu je moči 55 W. V odvisnosti od tlaka (odprtosti termostatskih ventilov) dela v območju med 20 in 45 W.

Na Surovino pa gre material, ko odsluži svojemu namenu. Prvo OČ sem nabavil tam 1982 leta pa še vedno leži pripravljena na uporabo na polici v kurilnici. Zato še nisem katero predal Surovini

No za tele tvoje, bi tudi jaz razmišljal o dodatnem releju.
Ta najstarejša? Lepo, kateri model? Grundfos ali IMP?

Meni obtočna črpalka (sekundarna DC) obratuje med 20W (ko so ventili odprti) in 5W ( ko so vsi ventili zaprti), krivuljo (TČ) pa popravljam na nekje 15-20W, pač čim nižje (s tem, da pazim, da se kak prostor ne podhladi).