» »

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2024

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2024

Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnike nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela podeljuje švedska centralna banka. Nagrado bodo prejeli Daron Acemoglu in Simon Johnson z MIT-a ter James A. Robinson s chicaške univerze, ker so raziskali, kako nastajajo inštitucije in nato vplivajo na blaginjo držav.

Meritve kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje. V povprečju je petina najbogatejših držav 30-krat bogatejših od spodnje petine. Razlike med bogatimi in revnimi državami so mnogotere, med njimi pa je tudi ustroj in delovanje inštitucij. Letošnji nagrajenci so proučevali, ali je to vzrok ali posledica. Ugotavljali so, kako vzpostavitev inštitucij še v času evropske kolonizacije korelira z umrljivostjo in težavnostjo kolonizacije. Eno izmed mest, ki so ga proučevali, je Nogales na ameriško-mehiški meji.

Meja deli mesto na dve polovici, ki se močno razlikujeta, tako po pričakovani življenjski dobi kot tudi bogastvu prebivalstva in zaščiti lastnine. Razlik je precej, a hkrati tudi podobnosti, saj imata obe polovici enako kulturo, poreklo prebivalstva, podnebje in številne druge dejavnike. Razlikujeta pa se v inštitucijah. Severni del mesta je vpet v ameriški politični in ekonomski sistem, južni pa v mehiškega. Podobnih primerov je precej.

Inštitucije, ki so bile vzpostavljene ob kolonizaciji, so bile odvisne od pogojev. Kjer je bilo kolonizatorjev številčno malo, praviloma ob obsežni staroselski populaciji, so vzniknile drugačne inštitucije kot v krajih, kjer je bilo kolonizatorjev veliko zaradi šibkega odpora staroselcev. V prvem primeru so bile inštitucije vzpostavljene z namenom izkoriščanja lokalnega prebivalstva, v drugem primeru pa so morale inštitucije vzpodbujati delo priseljencev, za kar so bili ključni pravični sistem, svoboščine in prosto gospodarstvo. To je močno vplivalo na nadaljnji razvoj, kar se danes kaže kot velike razlike v bogastvu in blaginji.

V praksi to pomeni, da so bogata območja izpred 500 let, ki so bila kasneje podjarmljena, danes revnejša od tedaj revnejših in slabše razvitih. Mehika je bila pred prihodom Evropejcev bistveno razvitejša, bogatejša in bolj urbanizirana od severnih predelov kontinenta, medtem ko je danes ravno obratno. Področja, kjer kolonizacije ni bilo, podobnega obrata niso bila deležna. Tam so bogati predeli postali še bogatejši. Obrat je posledica industrijske revolucije, ki je omogočila kolonizacijo od zunaj. Industrijska revolucija pa je lahko svoje prednosti prinesla le v krajih, kjer so inštitucije omogočile razdelitev teh koristi širši skupini prebivalstva.

A iz te pasti je vendarle možno pobegniti, so pokazali letošnji nagrajenci. Inštitucije imajo sicer dolgo življenjsko dobo, niso pa večne. V nekaterih primerih se je sistem spremenil iz nedemokratičnega v demokratičnega, kar so letošnji nagrajenci razložili s tremi ključnimi predpostavkami. Prvič, med vladajočo elito in večinskim prebivalstvom mora obstajati konflikt o delitvi ustvarjenega. Večinsko prebivalstvo ima moč zaradi množičnosti, ki se še posebej izkaže med mirnimi protesti, ki se jih navadno udeleži več ljudi kakor nasilnih. Elite imajo v nekaterih primerih edino možnost, da izvršno oblast predajo množici - uvedejo demokratični sistem. Ekonomske reforme, ki jih obljublja elita, namreč niso prepričljive, saj prebivalstvo dobro ve, da lahko kadarkoli prekličejo ali razveljavijo uvedbo reform.




8 komentarjev

Markoff ::

Katere pa so te "inštitucije"? Verjetno ne ministrstva? Občine? Podjetja? NVOji? Mafijske združbe? Lokalni komiteji komunistične partije? Lahko dobimo kaj več od krilatic?

In kako ta raziskava pojasnjuje gospodarski razcvet, zaton in spet razcvet nekaterih vzhodnoevropskih držav, npr. Češke in Poljske? Tu imamo ravno tako neke vrste kolonizatorje oz. konec le-teh (Habsburgi/Prusi, nato ruSSi, nato nihče).

Tale obsedenost Amerov s kolonizacijo obeh Amerik in s kolektivno krivdo ni več neokusna, postaja ogabna.

Sodobni Indijanci, vsaj tisti, ki poznajo svojo zgodovino, so srečni, da so jih zavojevali Evropejci. Suženjstvo so poznali že sami, genocid tudi, ritualnih žrtvovanj pa so se morali znebiti čez noč. No, na koncu so belci odpravili tudi suženjstvo. Hvala, Velika Britanija.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

WhiteAngel ::

Markoff je izjavil:

Katere pa so te "inštitucije"? Verjetno ne ministrstva? Občine? Podjetja? NVOji? Mafijske združbe? Lokalni komiteji komunistične partije? Lahko dobimo kaj več od krilatic?

In kako ta raziskava pojasnjuje gospodarski razcvet, zaton in spet razcvet nekaterih vzhodnoevropskih držav, npr. Češke in Poljske? Tu imamo ravno tako neke vrste kolonizatorje oz. konec le-teh (Habsburgi/Prusi, nato ruSSi, nato nihče).

Tale obsedenost Amerov s kolonizacijo obeh Amerik in s kolektivno krivdo ni več neokusna, postaja ogabna.

Sodobni Indijanci, vsaj tisti, ki poznajo svojo zgodovino, so srečni, da so jih zavojevali Evropejci. Suženjstvo so poznali že sami, genocid tudi, ritualnih žrtvovanj pa so se morali znebiti čez noč. No, na koncu so belci odpravili tudi suženjstvo. Hvala, Velika Britanija.


Mislim, da ne gre toliko za zgodovino kot za aktualno dogajanje. Na primer, zahodna multinacionalka želi odpreti X obrat v Ljutomeru. Tja bi hodilo poleg Slovencev delat še kup Balkana in kakšen Madžar. Na kaj mora biti pozoren župan/minister, da bo regija uravnotežena in bo čez 20, 50 let blaginja vseh večja in ne slabša.

StarMafijec ::

Haha, ta članek me je spomnil na knjigo, ki sem jo nekoč bral. Sploh tisto o mestu na mehiško-ameriški meji.

Sem pogledal in avtorja te knjige sta ta nobelova nagrajenca.

https://www.goodreads.com/book/show/121...

Priporočam knjigo.

McHusch ::

Markoff je izjavil:

Katere pa so te "inštitucije"? Verjetno ne ministrstva? Občine? Podjetja? NVOji? Mafijske združbe? Lokalni komiteji komunistične partije? Lahko dobimo kaj več od krilatic?

In kako ta raziskava pojasnjuje gospodarski razcvet, zaton in spet razcvet nekaterih vzhodnoevropskih držav, npr. Češke in Poljske? Tu imamo ravno tako neke vrste kolonizatorje oz. konec le-teh (Habsburgi/Prusi, nato ruSSi, nato nihče).

Tale obsedenost Amerov s kolonizacijo obeh Amerik in s kolektivno krivdo ni več neokusna, postaja ogabna.

Sodobni Indijanci, vsaj tisti, ki poznajo svojo zgodovino, so srečni, da so jih zavojevali Evropejci. Suženjstvo so poznali že sami, genocid tudi, ritualnih žrtvovanj pa so se morali znebiti čez noč. No, na koncu so belci odpravili tudi suženjstvo. Hvala, Velika Britanija.


Inštitucija je na primer zemljiška knjiga in varovanje zasebne lastnine. Inštitucija je pokojninsko zavarovanje. Inštitucija je tudi socialna pomoč. Skratka, gre za inštitucije v najširšem smislu, morda bi bil dober prevod tudi institut, in ne samo proračunske porabnike kot organizacije.

gus5 ::

Markoff je izjavil:

In kako ta raziskava pojasnjuje gospodarski razcvet, zaton in spet razcvet nekaterih vzhodnoevropskih držav, npr. Češke in Poljske?
Kupna moč per capita na Češkem v obdobju 1991-2022 bolj zaostaja za avstrijsko kot v obdobju 1946-1990; v socializmu je dosegala 66 % avstrijske, po 1990. 63 %. Na Poljskem pa v obdobju po 1990. le za 1 % manj zaostaja za avstrijsko, kot je v socializmu; prej je dosegala 43 %, "zdaj" 44 %. :P

m314 ::

Kupna moč per capita na Češkem v obdobju 1991-2022 bolj zaostaja za avstrijsko kot v obdobju 1946-1990; v socializmu je dosegala 66 % avstrijske, po 1990. 63 %. Na Poljskem pa v obdobju po 1990. le za 1 % manj zaostaja za avstrijsko, kot je v socializmu; prej je dosegala 43 %, "zdaj" 44 %.

Glede na te podatke je bil pred 2. svetovno vojno Poljski GDP na prebivalca 61% avstrijskega, Češkoslovaški pa 80% avstrijskega. Lahko bi torej sklepali, da ima socializem precej dologočne negativne posledice.

Gregor P ::

Priznam, da še ne razumem preveč te problematike. Ker kolonizacija se je zgodila tako v Mehiki oz. kar je bilo pač prej kot na območju sedanje ZDA, torej celotna Amerika je bila podjarmljena, torej samo na podlagi tega ni moglo priti do takšne razlike v bogastvu. Pa ne samo ZDA, tudi še več drugih območij po svetu. Zdaj ko gledam ti sliki, me to bolj spominja na problematiko korupcije kot pa kolonizacije per se. Zgleda da potrebujem še dodantno branje npr. to knjigo zgoraj.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

gus5 ::

m314 je izjavil:

Kupna moč per capita na Češkem v obdobju 1991-2022 bolj zaostaja za avstrijsko kot v obdobju 1946-1990; v socializmu je dosegala 66 % avstrijske, po 1990. 63 %. Na Poljskem pa v obdobju po 1990. le za 1 % manj zaostaja za avstrijsko, kot je v socializmu; prej je dosegala 43 %, "zdaj" 44 %.

Glede na te podatke je bil pred 2. svetovno vojno Poljski GDP na prebivalca 61% avstrijskega, Češkoslovaški pa 80% avstrijskega. Lahko bi torej sklepali, da ima socializem precej dologočne negativne posledice.
Precenjuješ vpliv socializma. :))


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Facebook prilagajal pravila, vrstijo se oglaševalski bojkoti

Oddelek: Novice / NWO
379272 (7019) zmaugy
»

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2019

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
73297 (2700) FormerUser
»

Najbogatejsa afriska drzava (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
5410253 (6256) FrekeJ
»

Težave in rešitve, zakaj je kapitalizem uničil človeštvo. (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Problemi človeštva
40896937 (83579) T-h-o-r

Več podobnih tem