Ugotovili so, da je povezovanje spletne tržnice Google Play Store in plačilnega sistema Google Play Billing nezakonita zloraba prevladujočega položaja. Jabolko spora je bila igra Fortnite in 30-odstotna provizija, ki si jo Google zaračuna od vseh nakupov prek lastnega plačilnega sistema. Epic Games je trdil, da je to nesorazmerno visoka provizija. Podobno sicer velja tudi za Applov App Store, a tam je situacija pomembno drugačna. Aplikacije na iOS brez App Stora ne morejo, medtem ko v Android lahko, le da je to manj praktično. Zato se je tudi Fortnite naposled vrnil v Play Store.
Sodišče pa sedaj ugotavlja, da Google krši protimonopolno zakonodajo. Odločitev je - nekoliko nenavadno - za Google finančno manj pomembna kot za druge deležnike. Večino prihodkov Google tako ali tako ustvari z oglasi, medtem ko je za razvijalce aplikacij 30-odstotna marža visoka. Že če bi jo zbili na 20 ali 15 odstotkov, bi bila razlika občutna. Kaj bo sedaj sodišče odredilo kot ustrezne ukrepe, še ni jasno. Postaja pa jasno, da ima sodba lahko prelomno pomembnost, saj utegne korenito poseči v uveljavljeni način distribuiranja aplikacij prek Play Stora in finančne tokove. Google je zato seveda napovedal, da se bo na razsodbo pritožil. Epic Games je po drugi strani navdušen nad odločitvijo.
Ob tem je sodišče ugotovilo še, da je Google vzpostavil sistem za brisanje sporočil in pošte med zaposlenimi, če bi ta lahko kazala na monopolno ravnanje. Odvetniki Epic Games so zato poroti dejali, naj šteje, da so bila izbrisana sporočila pomembna za primer in da bi bila za Google obremenilna. V podobnem primeru proti Applu je Epic Games pretežno izgubil. Zgodba proti Googlu pa je drugačna, ker si je Google delil prihodke s proizvajalci telefonov in razvijalci drugih iger.
> V podobnem primeru proti Applu je Epic Games pretežno izgubil. Zgodba proti Googlu pa je drugačna, ker si je Google delil prihodke s proizvajalci telefonov in razvijalci drugih iger.
Tega ne razumem. Zato sem šel prebrati izvorno novico in še povezane novice v zvezi s tožbo proti Applu. Ni se mi pa dalo brati dejanskih dokumentov s sodišča, prepuščam komu drugemu. V glavnem, šlo je za drugačen proces, saj kot zgleda v tisti tožbi proti Applu ni bilo porotnega razsojanja. Sodnica, ki je razsojala, je poudarila vidik, da Apple oz. iOS s 55% tržnim deležem nima monopola, zato so Epicovi argumenti na "trhlih nogah". Da pa svoje razsojanje omejuje striktno z argumenti podanimi v tožbi, zato je odločitev pretežno bazirana na tem 55% tržnem deležu. Analitiki naj bi si bili enotni, da bo Apple prej ali slej tudi moral "odgovarjati" za monopolne prakse kot so integriranje plačilnih metod in 30% marža.
V tem procesu proti Googlu pa skupni tržni delež pri odločevanju očitno ni igral tako pomembne vloge. Več pravnih mnenj je, da naj bi Epic poskušal obnoviti proces proti Applu, ampak s konstrukcijo in argumenti iz sojennja proti Googlu.
Toliko o temu, updam da še komu drugemu pomaga pri razumevanju novice.
Google bo zdaj na vse druge načine iskal kako bi še zaslužil. Recimo PRO verzijo brskalnika Chrome. Vse je mogoče na tem svetu. Vse se vrti okoli denarja.
Hvala jan_g, da si si vzel čas za dodatno razlago.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Hvala jan_g, da si si vzel čas za dodatno razlago.
Hvala! V bistvu je malo bolj zakomplicirano, kot sem prej napisal. V tej tožbi je bil tudi dodaten fokus na možnost konkurenčnih trgovin (app store), ki jih Google dovoljuje, a naj bi se dogajali raznorazni ilegalni posli v ozadju glede tega, kaj je komu dovoljeno in kaj ne. Skratka, Google naj bi nelegalno vplival na trg App store-ov. Apple tega v štartu ne dovoljuje, torej primerljivega problema tam ni.
Ok, fajn da vemo. Da bodo od sedaj dalje marže zakonsko predpisane. Gugl je problem, ker kasira 30%, naša Emporium mafija, s svojimi 1000 in več procenti na kitajske smeti, ni noben problem. Verjetno zato, ker se ne splača spraviti nanje.
Naj bi, naj bi, ... naj ne bi vplival na sodbe. Ker je "naj bi".
Sicer tega monopola niti ne štekam dobro, če sem pošten. Proti komu pa je Gugl monopolist? Najdi.si? Epic ima itak svojo štacuno. Zakaj sploh objavlja na guglu? Flikneš ven apk in prodajaš, kasiraš, karkoli ti paše.
@feryz: ni čisto tako. Že da ti vsiljujejo svoj brskalnik zaradi tega ker imajo svoj OS ni lojalna konkurenca (MS, Google ipd.). Da ne govorim da vržeš svoj APK, pa ne moreš uporabljati določenih APIjev za spletne nakupe. Se pravi čez play store lahko kupuješ, Gugl ti pa prepoveduje da bi naredil svojo aplikacijo preko katere bi prodajal, to je bil tu srž problema (ker prek tvojega appa nimajo provizije). Torej če objaviš aplikacijo, kjer imaš znotraj nje "trgovino", vržejo ven tvoj APP iz Play store-a, ker je glede na dejstvo, da imajo prevladujoč položaj na trgu, dejanje nelojalne konkurence. Google je imel včasih politiko "ne delaj škode drugim" - to čisto v začetku. Seveda ko postaneš leader in postavljaš standarde, pa ko krmilo prevzamejo komercialisti/managerji katerih cilj (tudi pričakovanja lastnikov) je zaslužiti čim več ne glede na kršitve, ker te globalno nikoli ne oglobijo toliko kot si zaslužil s tem ko si uničil konkurenco, to postane problem. Sploh je problem v teh "avtorskih pravicah" na programju, ki omogoča monopolne dobičke (kar vidiš če pogledaš top 20 največjih firm na svetu, kje je pravno največji problem da se jih ščiti). Povedano na hitro: skrivajo se pod avtorske pravice (ne jamčino ti da bo delalo, to je tako kot kupiš knjigo, ne jamčimo da ti bo všeč, lahko jo boš pa prebral, tu pa kupiš dejansko izdelek, ki naj bi opravljal določeno funkcijo - ni knjiga in ti dol visi za intelektualno stvaritev kot tako - ampak ti ne jamčijo da bo delal - razlika med izdelkom z jamčevanjem in avtorskim delom je pa monopolni zaslužek). Problem je, ker je pravo skušalo programe nekam "stlačit", pa je bilo še najbolj podobno avtorskemu delu in so stalčili tja (pod patente bolj ali manj ni šlo, pa še to je problem če je kombinirano z neko železnino), ker pač drugega ni bilo do tedaj. Torej: pravo bi moralo čisto na novo napisati to področje, pa ga ni, ampak je vzelo principe iz drugega področja (avtorskih del) in rezultat je tak kot je. Seveda da bi sedaj napisali pravila čisto na novo te bodo ti ki služijo sedaj toliko da sploh prešetei ne znamo, na hitro pokopali, pa četudi pod pretvezo "zemeljski plaz je zasul celo Slovenijo".
Kdor želi služiti in prodajati na mojem dvorišču kjer se ogromno ljudi sprehaja mimo naj plača %, ali pa gre na svoje dvorišče kjer teh ljudi ni.
V novici piše, da prodajalcu ne smeš prepovedati odpreti stojnice tudi na mojem dvorišču, kjer ljudje so ali na svojem, kamor bodo potem mogoče prišli.
Nezaslišano! Zdaj mi pa samo še povej, da Pošta Slovenije ceneje raznaša pakete tistim, ki imajo 1000 paketov dnevno, kot mojega enega, pa bo to sodu izbilo dno!!!
Kdor želi služiti in prodajati na mojem dvorišču kjer se ogromno ljudi sprehaja mimo naj plača %, ali pa gre na svoje dvorišče kjer teh ljudi ni.
Protimonopolni zakoni so v principu za zaščito končnih strank. Če jaz kupim telefon z androidom še ne pomeni, da je v mojem interesu, da google pobere 30% od vsakega nakupa. Google lahko računa za svojo tržnico kolk hoče, ne more si pa še lastit 30% nečesa kar sem jaz od nekoga kupil na njegovi tržnici. Kot da bi kupil avto v neki AH, potem bi šel nekam vgradit močnejši radio, AH bi pa rekla, zdaj pa še 30% radia nam plačaj. Čak mau, zakaj?
Tako je, razne primerjave z "moje dvorišče" so popolnoma zgrešene. Tudi debata o tem kaj je "fer" je pravzaprav irelavantna.
Gre v osnovi samo za to koliko je treba močne igralce omejit glede moči nad določeno kategorijo trga, da se ohranja vsaj neka približna konkurenca. Ker ohranjanje konkurence je absolutno nad pravicami podjetja. Zakoni glede tega so žal polni sivih območij, zato se to rešuje z tožbami. EU zakonodaja DMA je prva, ki to poskuša generalno rešit, ampak ne gre dovolj daleč, vsaj ne v primeru raznih App Storov.
Žalostno je tudi da zakonodaja (no US zakonodaja v tem primeru) z raznimi pravnimi forami razlikuje med Applovo in Googlovo tržnico. Spet posledica manjka jasnih zakonov na tem področju.
Vseeno pa je velikostni razred razlike med močnim igralcem, ki ima čez celo platformo ali nekom ki je končna veriga prodaje izdelka/storitve.
In DMA je recimo specifično spisan da targetira platforme, ker platforme so daleč najbolj kritična stvar. Xploh take generalne vezane na napravo brez katere danes ni človeka, kar velja tako za iOS kot Android.
Kdor želi služiti in prodajati na mojem dvorišču kjer se ogromno ljudi sprehaja mimo naj plača %, ali pa gre na svoje dvorišče kjer teh ljudi ni.
Protimonopolni zakoni so v principu za zaščito končnih strank. Če jaz kupim telefon z androidom še ne pomeni, da je v mojem interesu, da google pobere 30% od vsakega nakupa. Google lahko računa za svojo tržnico kolk hoče, ne more si pa še lastit 30% nečesa kar sem jaz od nekoga kupil na njegovi tržnici. Kot da bi kupil avto v neki AH, potem bi šel nekam vgradit močnejši radio, AH bi pa rekla, zdaj pa še 30% radia nam plačaj. Čak mau, zakaj?
Verjetno so še druge stvari ampak izključno 30% provizija za nakupe na/preko googla je nekaj kar se meni ne zdi čisto nič spornega. Tudi če bi bila 80% provizija, sicer v tem primeru mi nebi kupovali in drugi ponudniki bi nehali sodelovati z googlom, enostavno.
Me zanima kaj bi zagovorniki provizij na ves instalirn software na general-purpuse napravo (mobitel) rekli če Microsoft to uvede za Windows PC (tudi general purpuse, dejansko manj popularen od mobitelov dandanes).
Saj so ene pravne finte in detajli za razlike med Android, Windows PC in iOS, ampak to so sam finte. V osnovi pa je ista stvar, general-purpuse naprava na katero se hočejo gatekeeperji usesti in nadzirati kaj, pod kakšnimi pogoji in z kakšno provizijo smem kaj inštalirat, za bruhat da se sploh pogovarjamo o tem ali je to ok.
