» »

Številčna dejstva

Številčna dejstva

strani: 1 2 3 »

Thomas ::

Evo, Sci-Fi ma tehtne pripombe, v bistvu.

Ampak če pogledamo natančneje mamo tole:

direct glaciological evidence would allow the ice sheet to range from a 600 Gt/yr source to a 600 Gt/yr sink of ocean water mass


Link.

Torej +- 40 dni Amazonke na leto. S tem da trenutno kaže na +.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

No, tukaj je treba povedati še par stvari. Koliko snega pade in koliko ledu se spravi v morje ... se da približno oceniti.

Najprej tisti trije ledeniki, ki se po kilometer na leto zapeljejo v morje. Široki so skupaj nekaj 10 kilometrov in visoki nekaj 100 metrov. Mogoče torej, da dajo 10 ali 20 kubičnih kilometrov vode oceanu vsako leto.

Ocean na 10 milijonih kvadratnih kilometrov Antarktike pusti vsako leto kakšne 3 cm vode v obliki snežink. To je kakšnih 30 kubičnih kilometrov.

Led Antarktike se je verjetno zmanjševal kakšne pol tisočletja, zdaj pa se debeli že skoraj 50 let.

Fluktuira kakšno milijoninko +- na leto. +-600 Gt, kot sem omenil zgoraj, tega ni. To je pretiravanje Zeleno čutečih klimatologov. 30 Gt max!

Mogoče rahlo off topic še tole:

Letos, na najbolj mrzel dan v zadnjega pol stoletja v New Yorku, je Al Gore imel prav tam predavanje o globalnem ogrevanju Zemlje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

attackiko ::

Glede višanja nivoja vode je zanimiva tale slika:



Spodaj na sredini (30 cm nad gladino) je narisana puščica, ki je bila izklesana leta 1841. Več tukaj.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: Marjan ()

Thomas ::

Če smo realni in se vprašamo takole:

Led se je na Antarktiki nabiral milijone let. Kaj se danes lahko od tega raztali, kar se ni raztalilo med večjimi otoplitvami tisoče in desettisoče let nazaj?

Zakaj naj bi se raztopilo ravno zdaj, ko otoplitev ni tako velika, kot je pa bila že mnogokrat odkar tisti led leži tam?

Zakaj naj se milijon let stara poledenitev Vzhodne Antaktike ni raztopila v Holocenskem optimumu, ko je bilo topleje - in to več tisoč let - kot je toplo danes, ko naj bi tisti led nenadoma krenil v morje?

Številčna dejstva skombinirana z logiko so neusmiljena.

Kar se tiče upadanja morja: Če je danes za stopinjo topleje, kot je bilo med takoimenovano Malo ledeno dobo par stolet nazaj, pa hkrati dve stopinji hladneje, kot je bilo pred 800 leti ... no, morje oscilira. Ko je (zmerno) topleje, gre voda v obliki padavin na kopno. V ledenike, močvirja, reke, podtalnico ... Ker je pač več padavin.

Čakam pa, da bodo začele padati napovedi Zelenih o tem, kako "bo morje katastrofalno upadlo". Ker da oceani v resnici upadajo je zdej že kar jasno. Tudi iz meritev.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Kako neusmiljeno, da krčimo življenski prostor ribam. Ter seveda ostalim prebivalcem, tega pestrega in krhkega ekosistema. :D

Thomas ::

No, smisel delovanja si jim za naprej že dal!

Kmalu po ustanovitvi Izraela, je Mossad infiltriral agente v Arabske antiizraelske skupine. Vsak deseti je član je bil Mossadovec. Tel Avivu so pa na svojo grozo odkrili, da so edino njihovi agenti redno plačevali članarino, hodili na sestanke in tako naprej. Da so skupine, za katerimi so vohunili, v bistvu držali na nogah!

Tko boš ti Zelene navdihnil, jest ti bom pa pri tem še pomagal! :D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

OK, vrjetno se bo to komu zdelo povsem samoumevno, ampak mene je precej presenetilo, ko sem slišal, da se da vsa soda števila predstaviti kot vsoto dveh praštevil.
Zadeve nisem dokazal ali preprosto vrjel, sem pa zato preveril za prvih 5.000.000 sodih števil. In do sem drži. :)
Stvar se da (skoraj gotovo) zelo enostavno dokazat, ampak se mi s tem trenutno ne da ubadat.

Thomas ::

Na ta dokaz je razpisana nagrada 1 milijon dolarjev.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

Potem očitno ni tako preprost, kot je meni na prvi pogled zgledal. :D

edit: Pa še rok za prijavo je že potekel. Joj! Hehe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Roadkill ()

Thomas ::

Ne, ni potekel noben rok za prijavo.

Sicer pa, do bilijona je dobrih 37 milijard praštevil. Kar pomeni. kar pomeni preko 1020 parov, ki dajo vsoto do dveh bilijonov. Na vsako število cca. 100 milijonov parov, v povprečju!

Višje gor, je tega še več.

Ampak dokaza, da pa prav za vsako sodo število obstaja vsaj en tak par - pa ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:joco:. ::

Sklepam da največji problem predstavlja to, da ni nobene univerzalne formule, za izračun praštevil. Če bi ta obstajala, bi bil dokaz mačji kašelj?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

As a matter of fact - obstaja formula, ki za dano število določi, če je praštevilo ali ne.

Naravno število N je praštevilo tedaj in le tedaj, kadar N deli (N-1)!+1.

Vendarle da bi to kdo uspel povezati v dokaz Goldbachove domneve - tako se ta 1 milijon dolarjev vredna dilema imenuje - ni!

Well I could speak hours about this. :))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Roadkill ::

Mathematical proofs of conjectures, however, require more than overwhelming numerical evidence. A prize of $1 million recently offered by a British publisher, promoting a novel in which a mathematician seeks to prove the Goldbach conjecture, could well stimulate new efforts to crack this famous problem.

Unfortunately, the publisher's rules limit participation to residents of the United Kingdom and the United States who are 18 years or older. The deadline for entries is March 2002.


Prej sem na tole ciljal...

Mi je pa tistala formula za preverjanje, če je število praštevilo popolnoma neznana, ampak ful zanimiva. Bi se dal kako razlago, zakaj tako... men se nekak ne zdi preveč očitno. :)

Thomas ::

No, tole - kar se tiče nagrad.

Catch you later, kar se dokaza tiče!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

iration ::

Če koncentracija solne kisline v našem prebavnem traktu ne bi bila 1% ampak 3%, potem bi lahko prebavili celulozo, posledično ne bi bilo več lakote na zemlji.
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda

iration ::

> posledično ne bi bilo več lakote na zemlji.

Ali pa dreves >:D
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda

Thomas ::

Seveda, jedli bi žaganje in bilo bi nas 60 milijard. Tako da je lakota spet kar realna opcija, s katero bi se srečavali.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

A obstaja formula, ki zgenerira vsa praštevila, se kdo sprašuje? Evo jo:

p=2+(2*n! mod (n+1))

Tako za vse n dobimo praštevila. 2 velikokrat, vsa druga pa po enkrat. To je izpeljava od zgoraj. Namesto dokaza, ki sem ga obljubil. Vsaj za zdaj, no!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Valentin ::

111,111,111 x 111,111,111 = 12,345,678,987,654,321

:))

CaqKa ::

holy shit :)
dobra valentin

MaFijec ::

Dokaz

Smo nad kolobarjem Z(n) ostankov pri deljenju z n.
Na tem kolbarju definiramo polinom P(x) = (x - 1) * ... (x - n - 1) + 1, ki je na tem kolobarju očitno:)) identično enak 1, povsod razen pri x = 0. Poglejmo kaj lahko povemo, če je n praštevilo p. Če je p praštevilo, so vsa števila 1 ... n - 1 obrnljiva za množenje, ker imamo pri produktu ravno zmožek vseh obrnljivih(ravno -1) je P(p) = (p-1)! + 1 = P(0) = 0, torej res p deli
(p-1)! +1, če je p praštevilo.

Pojasnilo (p - 1)^2 = p^2 - 2p + 1 = 1 je obrnljiv samemu sebi, zato je zmnožek res -1, saj
p - 1 = -1.

Druga smer:
Pa recimo, da n ni praštevilo ter deli O = (n - 1)! + 1.
Torej obstajata a in b (nista 1), ki delita O, ter a * b = n = 0.
Ali je to sploh možno??
(a*b - 1)! + 1 = r * a
(a*b - 1)! + 1 = f * b

Torej a < n torej P(a) = 1.
To pa pomeni, da je edini možni delitelj a 1 ---> r * a = 1 ---> a obrnljiv. Protislovje saj je a delitelj niča.
Opomba( a delitelj niča, a ne more biti ne lev ne desni inverz saj iz r * a = 1 ali a*r sledi
r = 0, protislovje.

Če sem se zmotil naj me kdo popravi.

McHusch ::

Wilsonov izrek?

Thomas ::

Bravo Mafijec, bravo. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tilen ::

Če sem se zmotil naj me kdo popravi.

8-O 8-O
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Thomas ::

Za perfektno ogljikovo nanocevko, je bakterija pretežka. Pretrgala bi se pod njeno težo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

baje je število različnih možnih šahovskih iger večjo kot je število atomov v nam znanem vesolju

CaqKa ::

hmm to pa nebi reko :)
pomojem ima že Zemlja več atomov kot pa to kar ti praviš

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()

Matev ::

a jaz bi se pa strinjal z mojo trditvijo :)


Šah in matematika

Glavni problem pri šahovskem programiranju je veliko število izračunov. V povprečni razporeditvi je okoli 40 dovoljenih potez. Pri odgovoru na vsako od teh potez dobimo 40 × 40 = 1.600 razporeditev. To pomeni, da po vsaki drugi polpotezi, ki se smatra kot ena poteza v šahu, število razporeditev naraste za 1.600. Po dveh potezah je število že 2,5 milijona in po treh 4,1 milijarde. Povprečna šahovska igra traja 40 potez. To pomeni 10na128 razporeditev, kar je več kot je atomov v nam znanem Vesolju (skromnih 10na80). Jasno je, da noben računalnik ali kakšna druga naprava ne more rešiti problema šahovske igre z izračunavanjem vseh možnih razporeditev. Vendar je tudi človeški um nepopoln in je samo vprašanje iskanja globine, ki je potrebno za izenačitev s človeško taktično sposobnostjo. Zgodnji računalniki so bili sposobni izračunati okoli 500 razporeditev na sekundo ali 90.000 v treh minutah, ki so na voljo v turnirski igri. To pomeni , da so lako izračunali samo tri polpoteze (eno in pol potezo) globoko. To je vodilo k zelo skromnim rezultatom - nivoju začetnika. Za izračun ene polpoteze globje je potrebno 15.000 razporeditev na sekundo. Vendar je tudi štiri polpotezna globina zelo plitka. Takrat se je zdelo, da računalniki nikoli ne bodo igrali šaha na mojsterskem nivoju.


skratka atomov je 10 na 80
možnih partij pa 10 na 128


evo đe vir
%C5%A0ahovski ra%C4%8Dunalni%C5%A1ki programi @ Wikipedia

Matev ::

to vse ob predpostavki 40potez za partijo

lahko se pa igra 200 ali 300 potez...... število kombinacij ki so matematično možne je veliko (ampak res veliko) več kot prej navedenih 10na128

CaqKa ::

in od kod folk ve kako veliko je vesolje oziroma koliko atomov je v vesolju?

Matev ::

gre se zato, da tudi, če je 10x ali 10000000000000000x krat več atomov v nam znanem (povdarek na nam znanem) vesolju kot sedaj mislimo

ali pa tudi če je 10na30x več atomov (kar je ničel za celo vrstico)

kljub temu je možnih šahovskih iger še VEČ - (VELIKO ampak res še VELIKO več)

CaqKa ::

vem kaj pomeni 10x pa še vseeno ti ne verjamem.
thomas?

drejc ::

ma Matev kr praw ... šah ni končna igra medtem ko tic tac toe je.

Matev ::

za vsako pol potezo(premik ali belega ali črnega) je možnih cca30-40 različnih potez

zdej pa množi

35x35 = ena poteza
35x35 x 35x35 sta dve potezi
35x35 x 35x35 x 35x35 so tri poteze

40 potez je pa ULALA


sicer je pa to staro dejstvo
ravno tako težko predstavljivo kot tisto z zrnjem pšenice in podvajanjem

Double_J ::

Zanimivo, če bi tehle 10^80 atomov čim bolj enakomerno zložili po vesolju, bi dobili ravno 1 atom na 1m^3.

Kar se pa tiče šahovskih partij, jih spet ni tako veliko. Planckovih volumnov v vesolju, je precej več kot šahovskih partij - 10^185.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

$%&/() ::

Če bi hoteli na papir v konvencionalnem zapisu (1.000.000.000 itd.) napisati število googolplex (10^10^100) s fontom velikosti 1, bi naš list presegel velikost vesolja kar za faktor 10^69. 8-)

Matev ::

googol je 10na100 kar je več kot je atomov v nam znanem vesolju (10na79)

googolplex je pa število z več ničlami kot je atomov v našem vesolju

$%&/() ::

Če bi imeli Avogadrovo število (6,023 * 10^23, kar je enako številu atomov v 12g ogljika) zmrznjenih zrn graha, bi lahko kopno Zemlje prekrili z 2,7km debelo plastjo graha. To nam da vsaj malo perspektive glede številčnosti in majhnosti atomov. :)

jzgorisek ::

top 20 procentov najpametnejših otrok v indiji je enako vsi otroci v ameriki.

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

Top 0,7% najpametnejših otrok v Ameriki je enako vsi otroci v Sloveniji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jzgorisek ::

jzgorisek ::

75 is the percentage of americans aged 17 to 34 that are psycho-phisically unable to join the us armed forces
strani: 1 2 3 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Venera

Oddelek: Znanost in tehnologija
465201 (4116) jest10
»

Fuzija- brez "posode"

Oddelek: Znanost in tehnologija
251946 (1393) Luka Percic
»

laserski pogon, ki pospešuje drug laserski pogon, ki pospešuje naslednjega... (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
797352 (5642) gzibret
»

Zgodovina in prihodnost zvezde, velike kot Sonce

Oddelek: Znanost in tehnologija
121866 (1503) Thomas
»

Kolikšna bo zemeljsko leto čez nekaj miljard let?

Oddelek: Znanost in tehnologija
341817 (1167) Thomas

Več podobnih tem