» »

Stisljivost vode

Stisljivost vode

strani: « 1 2

DrAlko ::

Ok vem da je voda stisljiva ... zdaj me pa zanima formula, oz nek dokaz da je to res ...

Oz po domače ali lahko 1l vode pri tlaku 1bar spravimo v pollitrško flašo :D pa prosim za kak pameten dokaz ...

LP
...vse je relativno...
  • spremenilo: Fizikalko ()

Oxford ::

Oz po domače ali lahko 1l vode pri tlaku 1bar spravimo v pollitrško flašo :D pa prosim za kak pameten dokaz ...

Se hecaš?? Pri tlaku 1 bar gre noter točno 0,5 litra vode. Vsako stiskanje vode direktno povzroči dvig tlaka.

DrAlko ::

Ne mišleno je če lahko vodo ki ima pri tlaku 1 bar prostornino 1dm3, stlačimo s tem da povečamo tlak va recimo 0,5 dm3 ???

Aja pa če lahko kdo to dokaže s kako formulo :D je gajba v igri :D
...vse je relativno...

Fizikalko ::

He he, za gajbo se pa sam malo pomatraj. ;)

Fizikalko ::

Namig - vse se da, če se hoče.
Samo za primer, koliko tlaka boš potreboval:

Za npr. Sitisnit pol litra vode za par mililitrov boš rabil kakšnih 150-200 barov.

Še en hint: Stisljivost vode je 5 . 10-10 m2/N

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Fizikalko ()

DrAlko ::

Dej dej no povejte če veste

Sej iščem po netu, sam rabm en tak dokaz še ...
...vse je relativno...

Oxford ::

kihc ... dobra fora :\


dV=V0*k*p

Primer:
V0=500 ml
k=5*10^-10
p=150 bar

Sprememba volumna 500 ml vode pri tlaku 150 barov je 3,75 ml.


EDIT: popravil na 500 ml.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Oxford ()

DrAlko ::

Ok najlepša ti dala, kera si pa sam zber...

Sam še uprašanje

k = ??? neka konstanta za vodo sam kako se ji reče
...vse je relativno...

Fizikalko ::

Ja k je stisljivost vode, smeško. Sej sem ti že par postov nazaj to napisal.

DrAlko ::

ups spregledu ... thx
...vse je relativno...

steev ::

Na papirju je to možno. SAmo kako pa bi to v realnosti blo, pa res nevem. Tesnenje pri 300 Bar ... :\
:|

Fizikalko ::

Ah, še precej več barov boš potreboval...

steev ::

Ja vem. Teh 300 Bar se ne nanaša na začetek, samo kot primer.
:|

DrAlko ::

No sej bisvto ni blo kako popit čim več piva s tem da ga stisnemo :D
Bistvo je blo če je voda sploh stisliva ... moja predpostavka je bila da si vse snovi stislive, pač ene več druge manj ... nasprotno pa trditev da voda pa sploh ni stisliva ...
...vse je relativno...

Fizikalko ::

Na, pa si dobil gajbo. En pirček pošlji na ZS. ;)

Thomas ::

Včasih razmišljam, kako bi bilo s planetom, velikim za 8 Zemelj (= 2 krat tolikšen obseg oziroma premer), v celoti sestavljenim iz čiste, tekoče vode. Dodatna predpostavka je, da je v orbiti take zvezde kot Sonce, v orbiti pa takšni kot Zemlja.

Zdej pa sprašujem - mislite, da bi imel ledeno jedro? Mislite, da bi bili tokovi močni in valovi visoki? Če bi bil dovolj blizu soncu, da bi bil znotraj stalno tekoč, kaj bi se zgodilo s kamnom, ki bi ga vrgli not? Bi ga razgradilo?

Itd ...

Anyway, voda v središču bi bila nekajkrat gostejša od te na površju. To pa zagotovo drži.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OChack ::

ne, molekule vode se enakomerno stisnejo vedno tko da gostota v središču ni največja kvečjemu obratno, na robovih .odvisno od oblike lika v kateri povečujemo tlak. plinska bomba je recimo na vrhu zožana zato, da tam dosežemo največjo koncetracijo na majhni površini,....... voda je samo 2% stisljiva da bi stisnli kj več bi dobl izgube v obliki toplote verjetno,
kar bi pomenil da iz 1 l dobimo 0.5 l obratno pa ne, take so fizikalne zakonitosti plinov (ki so 98% stisljivi) in ostalih snovi
Int€l inside, IDIOT Outside

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: OChack ()

Thomas ::

Vodo lahko poprešaš na 10 krat manjši volumen od "normalnega". Če praviš da ne, verjetno zato, ker si nesposoben to narest. Ampak mogoče pa vsekakor je, ne tumbat oslarij, kako da ni!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> take so fizikalne zakonitosti plinov (ki so 98% stisljivi) in ostalih snovi

Milijardokrat bolj in več, se da stisniti vsaka snov, kar si jih ti vidu.

Trust me!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sverde21 ::

Da se stisnat ja, ampakpri tem lahk kej raznese >:D
<?php echo `w`; ?>

OChack ::

stvar se pr določeni stopni segreva že zarad sil med atomi in mulekulami ter njihovim volumnom so pač fizične omejitve, vsako nadalno stiskanje povzroči sproščanje energije......čeprov mislm da bi prej raznesl stiskalnco k pa da bi kj stisnli orng>:D je pa zadeva uporabna če se spomnte je biv en topic tud k so pod visoko vročino in pritiskom izdelval zlato pa razne kristale in diamante ampak to je tm reda 50 000 barov se mi zdi pa visoke temperature
kar nakazuje na spremembo snovi....mogoče bi voda ratala superhitri računalnik :D
Int€l inside, IDIOT Outside

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: OChack ()

gzibret ::

> kaj bi se zgodilo s kamnom, ki bi ga vrgli not? Bi ga razgradilo?

To je že na Zemlji, samo kamen mora biti pravi. Pri slabem kilometru globine (meja variira) je t.i. CCD (Carbonate Compensation Depth) cona. Pod to globino ne najdemo več trdnega karbonata, ker se zaradi pritiska ves raztopi.
Vse je za neki dobr!

sverde21 ::

Raztopi?? V kaj? V nekak skupek protonov in elektronov :\
<?php echo `w`; ?>

Fizikalko ::

No, no... Pa kaj še.

gzibret ::

> Raztopi?? V kaj? V nekak skupek protonov in elektronov

Nekaj podobnega, kot se kuhinjska sol raztopi v vodi. Ne nekaj podobnega, ista zadeva je.
Vse je za neki dobr!

Brane2 ::

A to pomeni,d a je voda pod to globino zasičena s karbonatom ?
Kolk pa je tega v masi zemlje ? Tako na uč najbrž ne malo, in če se VES raztopi v vodi, potem je doli najbrž shitload karbonata.

Kako pa ta vpliva na življenje v morju- je inerten ? Je mogoče tudi tu razlog, zakaj določene vrste živijo samo v nekem obsegu globin ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

gzibret ::

> Zdej pa sprašujem - mislite, da bi imel ledeno jedro? Mislite, da bi bili tokovi močni in valovi visoki? Če bi bil dovolj blizu soncu, da bi bil znotraj stalno tekoč...

Bom odgovoril še na ti dve vprašanji.

Tokovi da, saj bi se na ekvatorju voda bolj segrvala, kot na polih. Ker je toplotna konvekcija prepočasen dejavnik, bi se toplota prenašala v obliki tokov.

Valovi bi bili, ker bi, če drugega ne, atmosfera bila sestavljena iz vodne pare, konvekcijski tokovi (prenos toplote) pa bi poskrbeli za veter.

Drugače pa je vprašanje, a je tak planet sploh mogoč. Dolgoročno mislim da ne. Voda skoraj zagotovo nebi generirala magnetnega polja, kar bi pomenilo, da bi sončev veter zadeval ob molekule vode in jih počasi odpihoval v medplanetarni (medzvezdni) prostor. Taka bi zemlja počasi izhlapela.
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

Brane2: googl najde eno čudo zadetkov. Prvi od njih je Wiki
Vse je za neki dobr!

Brane2 ::

Ampak če bi bog dodal malo soli v vodo, bi ta postala prevodna. Ker je slana voda gostejša/redkejša od čiste, bi se mogoče dalo doseči področja z različno slanostjo, ki bi jih tokovi in vetrovi oblikovali v nekakšne plkanetarne zanke. Ko imaš enkrat vrteče se prevodne zanke, imaš dobro osnovo za alternator/motor in ta ustvarja magnetna polja...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Brane2 ::


Brane2: googl najde eno čudo zadetkov. Prvi od njih je Wiki


Ta zadetek ne razlaga možnost zasičenja. Kaj se zgodi pod CCD mejo ? A koncentracija raste v nedogled ? Koliko karbonata sploh lahko raztopi ta količina vode ?

Ali gre za nekakšno ravnotežje ali pa misli zadeva naraščat, dokler nekje nekaj ne poči ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

gzibret ::

Sem rekel, da globina CCD variira. Če se ocean zasiči s karbonatom, pol verjetno globina do te cone pade. Čeprav tega nam na faxu niso povedali.

Čeprav se tudi oceanska voda meša, tokovi pa to... Tam, ko se oceanska voda dviga na površje bujno uspeva plankton, pa ribe, kiti, ptiče.... Polno življenja, ki je prisotno prav zaradi obilice raztopljenih mineralov. Sredina oceana je v bistvu bolj ali manj puščava. Tako, da IMO se nikoli ne zasiči, ker minerale organizmi prej ali slej porabijo, če jih le lahko izvlečejo iz vode.

IMO!
Vse je za neki dobr!

MadMicka ::

Jaz bi pa reku, da je bistveno več šans, da obstajajo "vesolci", kot pa da obstaja planet iz H2O, kot si ga je zamislil Thomas. Namreč po dosedanjih raziskavah je voda redkost in če že nekje obstaja, naj bi tam obstajalo tudi življenje.

Nima pa nobenega smisla vključevati znanstveno fantastiko v debato, razen kolikor se zaradi tega razvije "brain storming" :)

Brane2 ::

Masa kometov/ateroidov je iz ledu-vode...
On the journey of life, I chose the psycho path.

xabre ::

Črna luknja. Bolj se že ne da stisnit.

Ali pač? :\

gzibret ::

> Nima pa nobenega smisla vključevati znanstveno fantastiko v debato, razen kolikor se zaradi tega razvije "brain storming" :)

Iz razmišljanja, kaj pa se zgodi, če.... se je razvilo že čuda dobrih in zanimivih teorij. Neevklidska geometrija je en lep primer.

> Masa kometov/ateroidov je iz ledu-vode...

Ja, in čudovito hlapijo, kar se lepo vidi v ogromnem repu kometa v primerjavi z njegovim jedrom.

> Črna luknja. Bolj se že ne da stisnit.

Črna luknja je le telo, kjer je njegova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Struktura črne luknje, khmmm, čisto možno, da ni nič kaj bolj drugačna od nevtronske zvezde. Drugače so pa nevtronske zvezde eni zelo gosti, če ne že kar najgostejši objekti. Ena čajna žlička nevtronske zvezde tehta kar nekaj ton.
Vse je za neki dobr!

Brane2 ::


Ja, in čudovito hlapijo, kar se lepo vidi v ogromnem repu kometa v primerjavi z njegovim jedrom.


Obenem pa imajo "rok trajanja" komot par milijard let, kjub relativno majhni masi in s tem majhnem razmerju volumen/površina, pa tudi nimajo omembe vrende gravitacije, ki bi lahko vlekla hlape nazaj na površino.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Fizikalko ::

gzibret, črna luknja je lahko precej gostejša od nevtronke:

Tipična gostota nevtronske zvezde je 100 milijonov ton / cm^3 = 1 * 10^17 kg/m^3

Poglejva še črnuhinjo:

Schwartzwaldov radij npr, za Sonce: R = 2 GM / c^2 =... = 2970 m

Gostota: M / (4 pi R^3/3) = 1.82 exp 19 (1.82*10^19) kg/m^3 . Neprimerljivo torej.

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

Črna luknja je lahko redkejša kot zrak na Zemlji, na nadmorski višini Vršiča - če je le dovolj masivna!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Seveda pa ima Fizikalko v svojem postu prav, moj ga ne zanika. Za Sončeve mase BH je tako, za Zemljine mase, je pa še gostejša.

Nevtronska zvezda je pa vedno gostejša od zraka ali svinca ali ... marsičesa še.

Gzibret - komot pa maš vodni planet in ima olala gravitacijo, ni problem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Thomas, ja, to je res, da lahko imaš vodni "plinski" orjak. Samo vseeno, a je to dovolj, da ti par megaelekrtonvoltov ali celo GeV ne izpihuje molekul iz zgornjih plasti atmosfere (verjetno bi tak planet imel "atmosfero" iz vodne pare)?
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

Aja, glede na Fizikalkove podatke se popravljam:

Ena čajna žlička nevtronske zvezde tehta kar nekaj MILIJONOV ton. :8)
Vse je za neki dobr!

sverde21 ::

Eno n00bish vprašanje:
Kaj se zgodi z atomi pri takšni gostoti?? Se zmanjšajo :D
<?php echo `w`; ?>

WarpedOne ::

o atomih ne morš več govorit.

nevtronska zvezda je tko teška, ker je vse atome zdrobil. Cel so sam še nevtroni. In ful zgužvani.
One does not know what one does not know.

sverde21 ::

wtf pa protoni & elektroni 8-O so kr zginl :\
<?php echo `w`; ?>

gzibret ::

Delci so lahko bozoni (nevtroni, protoni) ali fermioni (elektroni npr.). Ena izmed razlik je tudi v tem, da eni spoštujejo Paulijev izključitveni princip, drugi pa ne. In kakšna je posledica?

Paulijev izključitveni princi pravi, da na istem prostoru ne moreta obstajati dva fermiona z enakimi kvantnimi števili. Zato so elektroni okoli atomskega jedra na veliki površini in vsi imajo različna kvantna števila, atomi pa se med sabo (bolj ali manj) odbijajo, ker če približamo dva atoma skupaj, hitro kršimo paulijev princip, saj se takrat zelo blizu znajdeta tudi dva elektrona z istimi kvantnimi števili (eden iz enega atoma, drugi iz drugega).

Pri bozonih tega problema ni, zato jih je možno nagužvati zelo veliko na majhen prostor (primer je atomsko jedro ali pa malo večje "atomsko jedro" - nevtronska zvezda).

Elektroni so fermioni, nevtroni pa bozoni. Dva fermiona tvorita bozon. Dva elektrona z različnim spinom se pri nizkih temperaturah združita v par in se začneta obnašati kot bozon. Zato jih je možno ogromno na majhnem prostoru in zato lahko tudi neovirano tečejo skozi snov (superprevodnost).

Naj bo dovolj zaenkrat, če pa sem se kje zmotil, pa me popravite.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

gzibret ::

proton + elektron = nevtron

Približno. Sicer so v enačbi še nevtrini pa morda še kaj, ampak če niste glih jedrski fizik, pol se z njimi ni vredno obremenjevati :P
Vse je za neki dobr!

celada ::

Vodni planet nebi imel ledenega jedra saj je voda najgostejsa pri 4°C celzija in je torej tekoca pri tej temperaturi, toda imo tak planet nebi sploh mogel obstajati vsaj ne dolgorocno saj bi voda hlapela s njegove povrsine ker gravitacijska sile nebi bila zadosti mocna da bi zadrzala molekule,
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

celada ::

"Delci so lahko bozoni (nevtroni, protoni) ali fermioni (elektroni npr.). Ena izmed razlik je tudi v tem, da eni spoštujejo Paulijev izključitveni princip, drugi pa ne. In kakšna je posledica?

Paulijev izključitveni princi pravi, da na istem prostoru ne moreta obstajati dva fermiona z enakimi kvantnimi števili. Zato so elektroni okoli atomskega jedra na veliki površini in vsi imajo različna kvantna števila, atomi pa se med sabo (bolj ali manj) odbijajo, ker če približamo dva atoma skupaj, hitro kršimo paulijev princip, saj se takrat zelo blizu znajdeta tudi dva elektrona z istimi kvantnimi števili (eden iz enega atoma, drugi iz drugega).

Pri bozonih tega problema ni, zato jih je možno nagužvati zelo veliko na majhen prostor (primer je atomsko jedro ali pa malo večje "atomsko jedro" - nevtronska zvezda).

Elektroni so fermioni, nevtroni pa bozoni. Dva fermiona tvorita bozon. Dva elektrona z različnim spinom se pri nizkih temperaturah združita v par in se začneta obnašati kot bozon. Zato jih je možno ogromno na majhnem prostoru in zato lahko tudi neovirano tečejo skozi snov (superprevodnost).

Naj bo dovolj zaenkrat, če pa sem se kje zmotil, pa me popravite."


Hvala si mi pravkar razjasnil par vprasanj ki so me begala pri kemiji :))

edit - lepo, da sem povedal kaj koristnega, samo prosim te, da če nekaj citiraš, daj pol to JASNO označi tako, da bodo drugi uporabniki vedeli, kaj je tvoja misel in kaj si pobral od nekod drugod. Sicer si označil z narekovaji, samo so zelo slabo vidni. Za drugič... :))
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

jest10 ::

Vodni planet nebi imel ledenega jedra saj je voda najgostejsa pri 4°C celzija in je torej tekoca pri tej temperaturi
Ja pri normalnem tlaku je že tako. Ne drži pa to vedno.
Sicer pa vsaj glede na tole slikico, bi moral imet tak planet kar konkretno ledeno sredico.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

gzibret ::

> Vodni planet nebi imel ledenega jedra saj je voda najgostejsa pri 4°C celzija in je torej tekoca pri tej temperaturi,

Skoraj sigurno bi bil led, ali pa še kaj bolj eksotičnega. Ti poznaš obmašanje vode zgolj pri tlaku 10 kPa (normalni tlak). Takrat voda vre pri 100 in zmrzne pri 0 stopinjah C.

Če pa tlak večamo/manjšamo, pa še zdaleč ni tako. Si že slišal kdaj za trojno točko vode.... Pri visokih tlakih imamo led ne glede na temperaturo. Sicer ne navaden heksagonalni led, ampak "led 11".

fazni diagram H2O
Vse je za neki dobr!
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1178813 (3873) Thomas
»

Številčna dejstva (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1418754 (2520) jzgorisek
»

Maksimalna/absolutna gostota

Oddelek: Znanost in tehnologija
81157 (940) Saladin
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
586606 (5187) OwcA
»

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Oddelek: Znanost in tehnologija
492288 (1424) Thomas

Več podobnih tem