Gneča na Ljubljanski obvoznici

jype je 29. maj 2018 ob 18:11 izjavil:

rekt je 29. maj 2018 ob 16:09 izjavil:

Baje da se res. Bi rekel da se zagotovo, pa - nimamo dokazov :D

Ne znate računat? Pojdite v šolo.

A to govoriš iz osebnih izkušenj? Travme, ker je ti nisi končal, pa to?

Kakorkoli, tvoja izobrazba nas ne zanima kaj dosti. Tudi če bi jo premogel, pa je ne, je to precej irelevantno. Kot izobražene inženirje nas namreč dosti bolj zanimajo dokazi o tvojih trditvah. Jih misliš dostavit ali pa nam boš rajši še naprej prodajal namišljene bučke z namišljene njive?

Ker te predobro poznamo, je vprašanje seveda boljkone retorično...

jype je 29. maj 2018 ob 20:48 izjavil:

So že podani.

Ja, ne, niso. Linkan dokument povezave ne vzpostavi. Še več, kdor si zadevco prebere, hitro ugotovi, da link s tvojo trditvijo pravzaprav sploh nima kaj dosti zveze, če sploh. Ravno toliko da oba govorita o prometu...

Ampak sej razumemo. Si pač v ihti nekje snel en nerelevanten link s katerim se zdaj na vse pretege braniš tako kot to tapravi troli znate. Je le treba priznat da si pri trolanju uspešen. Vsaj nekaj - če že pri izobrazbi nisi bil...

jype je 29. maj 2018 ob 21:48 izjavil:

Če tega ne znate izračunati, ste nepismeni, ne pa inženirji.

Ne, ne znamo. A.K.A. na plano z računom.

A me zajebavaš? Mene zanima od kje točno si ti nafantaziral da se velika večina delovno aktivnih Ljubljančanov v službo fura po obvoznici. Kje je hard data. Koliko % jih dela v LJ, koliko se jih vozi z avtom in koliko od tega po obvoznici. Ti pa z nekimi sklepi, slikcami pa namišljenimi cilji?!?

Ni čudno da nisi spacal faksa - vsak naravoslovni prfoks, ki da kaj nase, bi te brcnil pet minut po tem ko bi začel trosit takele bedastoče - oziroma takoj ko bi se ti nehal smejat.

Ja, tako je, tudi mene zanima točno to kar zanima njega:

RedDrake je 29. maj 2018 ob 14:58 izjavil:

kako si prišel do tega, da večina (>50%) LJ voznikov uporablja AC za pot v službo?

Saj počasi boš pa doumel kaj želimo od tebe.

Zakaj bi moral biti prevoz brezplačen, tudi če javni? Kdor hoče brezplačni prevoz, naj najde šoferje, ki bojo vozili brezplačno, avtobuse, ki ti jih nekdo šenka in nafto, ki jo načrpajo in predelajo prostovoljci. Oz. elektriko.

Utk je 30. maj 2018 ob 08:22 izjavil:

Zakaj bi moral biti prevoz brezplačen, tudi če javni?

Zato, ker je to ceneje, kot če ni.

rekt je 30. maj 2018 ob 07:16 izjavil:

Ja, tako je, tudi mene zanima točno to kar zanima njega:

Njemu sem odgovoril in je odgovor sprejel, ti pa očitno ne.

Zakaj se pa tega že zdaj ne počne? Cena goriva je namreč sestavljena nekako tako: 57 centov liter bencina, potem pa 77 centov raznih dajatev. Za info: vsak dan bi lahko kupili en avtobus, če bi se obstoječi denar porabil za to. Kje je problem?

Niso nič znoreli. 20 let se je glih toliko denarja dajalo v železnico kot se ga je zbralo od cestnin, en drobiž manj.
Če nekaj ne plačaš pri vstopu na bus, ne pomeni, da je res brezplačno. Lahko je tudi preklemansko drago.

jype je 30. maj 2018 ob 09:00 izjavil:

rekt je 30. maj 2018 ob 07:16 izjavil:

Ja, tako je, tudi mene zanima točno to kar zanima njega:

Njemu sem odgovoril in je odgovor sprejel, ti pa očitno ne.

Hočeš rečt da je ugotovil da odgovora ne bo? Sounds right.

Morda bi bilo smiselno uvest brezplačno uporabo javnega prevoza:
http://www.rtvslo.si/svet/evropa/estoni...

jype je 30. maj 2018 ob 12:23 izjavil:

Ne, ugotovil je, da je trditev resnična.

Spet lažeš.

Dej ne nakladaj. Tudi če vsi avtomobili na svetu nehajo vozit, rezultat s CO2 ne bo nič drugačen. Razlika bo samo, če celotno človeštvo stori harakiri naenkrat.

krneki0001 je 30. maj 2018 ob 13:34 izjavil:

Dej ne nakladaj. Tudi če vsi avtomobili na svetu nehajo vozit, rezultat s CO2 ne bo nič drugačen. Razlika bo samo, če celotno človeštvo stori harakiri naenkrat.

Ah, še en, ki uporablja vse najnovejše stvari, ki jih tehnologija na osnovi znanosti (tudi take, ki je verjetno ne razume dobro) nudi, dvomi pa o tem, da znajo znanstveniki sešteti in oceniti CO2, ki ga človeštvo generira skozi promet in o tem, da znanstveniki znajo oceniti vpliv CO2 v atmosferi na absorbcijo toplote, ki se vrača od zemeljske površine (kamor je prišla v obliki sončne svetlobe) nazaj v vesolje.

V Veliki Britaniji odvržejo v smeti okoli 40.200 ton mleka na leto, kar pomeni emisijo 40.000 ton ogljikovega dioksida in je nekako enako količini CO2, ki ga na leto iz izpušnih cevi izloči 10.000 avtomobilov.

RedDrake je 30. maj 2018 ob 13:38 izjavil:

Poglej, izračunaj si, katere razdalje so smiselne za uporabo obvoznice (hint, obseg kroga je ~3x večji kot premer, kar pomeni, da če bi krog presekal bi imel minimalno 1/3 krajšo pot.

Joj, joj, joj.

Zakaj pa potem ves čas po obvoznici vozite?

No, saj vem: Ker se samo po obvoznici promet dejansko premika hitreje kot pešec, kadar se odločite, da morate nekam priti.

Iz tvojega lastnega prispevka:

"za razliko od elektrarn ali avtomobilov omenjene ladje za svoje delovanje potrebujejo najcenejše, najbolj umazano gorivo z visoko vsebnostjo žvepla, torej ostanke predelave nafte v rafinerijah ali drugače rečeno stvari, ki jih nihče na planetu ne sme uporabljati"

Se pravi izločeno žveplo iz teh ladij in avtomobilov ni v razmerju pokurjenega goriva, ker te ladje uporabljajo svinjsko gorivo z ogromno žvepla.
Poleg tega, žveplo v izpuhu kot SO2 povzroča, da pride na Zemljo manj sončnih žarkov. V tem smislu ima Trump delno celo prav, le da če že kuri premog, naj kuri najbolj umazanega in naj ne čisti SO2 iz dima.

Naprej: če se ljudje odpovejo osebnim avtomobilom, se zagotovo ne bojo sprijaznili s tem, da neki ladjarji še naprej svinjajo. In če začneš delati trajne izdelke, ki imajo trajnost recimo 5x daljšo, kot jo imajo izdelki zdaj, lahko čez prst oceniš, da boš rabil 5x manj teh ladij.

Pričakujem, da bomo na primer mobilni telefon lahko uporabljali 5-10 let. Kar pomeni boljša izdelava, nekajkrat višja cena in možnost smiselnega servisiranja. In seveda prepoved namernega pohabljanja z "nadgradnjami".
Če vse izdelke delaš na takšen način, se lahko poraba zmanjša in s tem potreba po transportu.
Za impresionirat nasprotni spol/konkurenco se pač homo sapiens lahko posluži česa drugega in ne več novega avta/telefona/najnovejše dizajn obleke itd.
In ljudje lahko delajo manj na teh neumnostih in kljub vsemu imajo enako ali več kot zdaj, saj so iste potrebe zadovoljene plus da se troši manj energije in surovin za brez veze.
Ljudje lahko svoj čas in energijo porabijo bolj koristno - za razvoj novih tehnologij, ki ultimativno lahko pripeljejo do tega, da se okoljski problemi rešijo in se spet lahko začnemo obnašat kot butasti trop gonečih se psov...

zmaugy je 30. maj 2018 ob 14:41 izjavil:

Pričakujem, da bomo na primer mobilni telefon lahko uporabljali 5-10 let. Kar pomeni boljša izdelava, nekajkrat višja cena in možnost smiselnega servisiranja. In seveda prepoved namernega pohabljanja z "nadgradnjami".
Če vse izdelke delaš na takšen način, se lahko poraba zmanjša in s tem potreba po transportu.
Za impresionirat nasprotni spol/konkurenco se pač homo sapiens lahko posluži česa drugega in ne več novega avta/telefona/najnovejše dizajn obleke itd.
In ljudje lahko delajo manj na teh neumnostih in kljub vsemu imajo enako ali več kot zdaj, saj so iste potrebe zadovoljene plus da se troši manj energije in surovin za brez veze.
Ljudje lahko svoj čas in energijo porabijo bolj koristno - za razvoj novih tehnologij, ki ultimativno lahko pripeljejo do tega, da se okoljski problemi rešijo in se spet lahko začnemo obnašat kot butasti trop gonečih se psov...

Ravno zaradi vpeljave novih in novih tehnologij, se tudi telefoni hitreje razvijajo in jih je potrebno menjat pogosteje. Ko si imel staro Nokio 3310, si lahko klical, pošiljal sms-e in igral kačo. Tista bi bila za 10 let. Danes pa telefon nadomešča osebne računalnike in je že skoraj tako močan in zmogljiv (ali pa bolj), kot nek poceni domač računalnik in je tudi v uporabi vsakodnevno za večino zadev. Zato ga je pa potrebno prej menjat.

Mavrik je 30. maj 2018 ob 14:51 izjavil:

krneki0001 je 30. maj 2018 ob 14:10 izjavil:

zmaugy je 30. maj 2018 ob 14:03 izjavil:

Wow. Po tvoji logiki torej, ker pločniki niso vsak dan v nulo pometeni in vse smeti pobrane, dajmo od zdaj naprej metat smeti vsepovsod kjer se nam zahoče in srat za vsakim vogalom?

Očitno ne dojameš poante. Tudi če vse avtomobile ugasneš, ne boš nič dosti manj CO2 v ozračju imel. Če samo 16 super ladij naredi toliko žvepla kot vsi avtomobili na svetu skupaj, vprašanje koliko še CO2 spustijo v zrak. Ampak zelo verjetno tudi približno enako število.

Obstaja bistvena razlika med izpuhom ki se generira par 1000km stran na morju in strupenimi snovmi ki si jih prisiljen vdihovati v mestu. Da zvočnega onesnaženja in povoženih pešcev niti ne omenjamo.

Res je, ladje so daleč in niso naš problem.
Vseeno pa imajo večji vpliv na višino CO2 v ozračju, kot avtomobili pri nas.

zmaugy je 30. maj 2018 ob 14:56 izjavil:

Telefona ni potrebno menjat, to si zgolj domišljamo.

Povej to metrotom, ki v vrstah več dni čakajo pred prodajalnami iphonov ob izzidu nove verzije.

nekikr je 29. maj 2018 ob 15:19 izjavil:

joze67 je 29. maj 2018 ob 15:10 izjavil:

nekikr je 29. maj 2018 ob 11:52 izjavil:

In po njej se vozijo samo prebivalci te vasi, ostali se magično teleportirajo kar na delovno mesto.

To si sam rekel. Lahko se npr individualno pripejejo do obvoznice in prvega P+R (ki so menda vsi - oba? - ob obvoznici), od tam pa z javnim prevozom (ki v tej vasi obstaja). Kot se lahko vaščani.
To da se ne eni ne drugi ne, je druga zgodba. Ampak odsotnost javnega prevoza izven vasi ni resen argument.

Torej mora nekdo imeti avtomobil s katerim se prebije čez gužvo do P+R znotraj obroča, da gre lahko zadnji kilometer ali dva z avtobusom? Ja, to je pa res hudo dobro in inovativno. Naslednja stvar bo pa kaj? Da se mora invalid spustiti z invalidskega vozička, se privleči po 15 stopnicah, da pritisne gumb za dvigalo. In potem se bomo trepljali po ramah, da je za to tematiko dobro poskrbljeno?

Jype, nehaj. Opraviči se, ker si se namerno ali nenamerno zlagal, pa bo to precej bolje kot tole nabijanje zdaj. Precej patetično izpade.

P+R ni samo na lj obrocu, tudi na bolj oddaljenih krajih ampak ti ne vidis dalj od svojega nosa in tega podatka ne najdes pri tvojem najboljsem prijatelju googlu.

Jype ima prav pri dolocenih stvareh pa ce ti je to vsec ali pa ne.

Nobeno telebajskanke s statistiko in metanjem polen pod noge ne bo resilo problema, ki ga nekateri sploh ne vidimo, ker smo strpni, potrpezljivi, ne obremenjujemo se s 5 min zamudo....itd....

Kupite si lolesa in se peljite zadnjih 5 km s kolesom....paneboste niti videli obroca iz avta perspektive.

Etiga, simpl rešitev: Pojačamo dajatve pri registraciji motornih vozil in to počnemo tako dolgo, dokler se osebnega vozila za na šiht več ne bo splačalo voziti.

Da je javni promet zakon, ve tudi mladina in to že ohoho let.
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/najs...

Pri Ljubljani gre za nesrečen splet okoliščin, ko je mestni obroč hkrati križišče glavnih državnih cest. Količina vozil se iz leta v leto povečuje, pri čemer je (sklepam*) večji problem tranzitni promet.

(*) Ugibam, da je vrh osebnega prometa, vkolikor ne bomo šli v dodatno centralizacijo delovnih mest, že dosežen. Praktično vsak 18-letnik takoj "podeduje" fotrov stari avto, nakar foter kupi večjega džipa, mati pa preostalo deco prevaža v enoprostorcu. Praviloma se prevažamo po en v avtu, naraščaj pa je potrebno vsaj do srednje šole z avtom dostavljati v šolo, na klavir, balet in karate. Ne vem, če bomo uspeli v prihodnosti zgenerirati še dodaten promet, prav zato, kljub temu, da bi raje videl narod na biciklih in v javnih prevoznih sredstvih, mislim da moramo urediti tudi cestni promet, ker zmanjšanja v teh krajih še lep čas ne bo.

Kaj lahko naredimo?

1) Za avtomobiliste? Najprej navijam za pametnejšo prometno signalizacijo, ki se prilagaja prometu. Ne razumem točno, kako to, da imamo še vedno semafore izpred 50 let... Laično upam, da s tem vsaj malo izboljšamo pretočnost z malo denarja in skoraj nič razkopavanja. Potem naredimo kaj za ureditev ozkih grl. Sprememba ureditve? Kolikor je potrebno kopanja? Predstavljam si, da par kritičnih mest precej prispeva k gneči. Potem prilagodimo infrastrukturo lastnim (balkanskim*) voznim navadam. (*) Primer: ob petih se Janez pelje po vzhodni obvoznici. Pred klancem za predor bizovik ga napiči po pasu za počasna vozila in se pred prvim "predorom" zrine na vozni pas (in z drenjanjem pomaga ustvarjati kolono, mimo katere se je pravkar peljal). V predoru s spravi na srednji pas, obvozi del kolone, ki zavija v desno, potem se pa pred priključkom na južno obvoznico drenja na en sam vozni pas, in spet ustvarja zastoj, namesto katerega se bo peljal naslednji Janez. Nato po južni obvoznici in naprej po avtocesti nadaljuje z vožnjo po prehitevalnem pasu, kot je v teh krajih v navadi.

2) Kako spraviti več ljudi v javni prevoz? Potrebno ga je narediti bolj privlačenga, bolj udobnega in upam, da tudi manj smrdečega. Posebni pasovi za avtobuse. Nižje cene (0?).
Če bi upali biti bolj inovativni... Prioriteta v križiščih? Bi lahko delovali mini-busi s fleksibilnim voznim redom in ustreznimi uber-like aplikacijami, kjer naročiš prevoz do destinacije. Po možnosti na čist pogon. Ko bo mogoče, brez šoferja?

3) Za kolesarje: Izboljšati je potrebno kolesarske ceste. Kolesarjenje je prav v modi, in neumno bi ne bilo izkoristiti trenda ter spraviti na kolesa še več ljudi, po možnosti ne po stezah, ki spominjajo na poligon za pasji agility... Zanimiv je sovražen odnos med avtomobilisti in kolesarji tule: prerekanje kdo plačuje premalo davkov in kdo bolj prdi, TDI ali kolesar... Ko se peljem z avtom, sem vesel vsakega kolesarja (ki se ne obnaša ravno kot kolesar, pešeč in nizko leteči projektil istočasno): pomeni namreč en avto pred mano manj.

Razmerje med temi tremi kategorijami bi lahko uravnavali z ustreznimi davki in subvencijami. Kot smo se v glavnem strinjali, pri nas spodbujamo prevažanje iz periferije (cenejše bivanje) do mest (delovna mesta). Dajatev za vstop v mesto ob določenih urah? Vezava subvencije za prevoz na javni prevoz?

BTW:
Zanimivo je, da kup ljudi menda z vožnjo z avtomobilom varčuje s časom. Če vzamem kar sebe za primer. Do službe in nazaj:
-z avtom ~40 minut dnevno, če ni zastojev... sicer lahko bistveno več
-z avtobusom 2 uri dnevno, s tem da se praviloma tudi avtobus zatakne v istih zastojih
-s kolesom slaba ura dnevno
(btw: avto je ugodnejši kot pri večini, ker se vozim delat iz mesta)

Z avtom torej privarčujem 20 minut v primerjavi s kolesom in več kot uro v primerjavi z busom. Razen če pogledam malo drugače.
-40+ minut v avtu. Drenjam se. Prispem utrujen in slabe volje, ker sem naletel na vsaj par komadov z velikim egom, večjim avtom, majhnimi voznimi sposobnostmi in psihološkimi motnjami.
-2 uri v avtobusu. Berem, forumiram, lajkam, čvekam. Pridem pozneje, sem pa dnevno dozo zabijanja časa na internetu izpolnil med vožnjo. Dve uri doma porabim za druge zadeve.
-ura na biciklu: po šihtu ne rabim četrt ure daleč z avtom na fitnes (Dnevno dozo rekreacije že imam.) Baje v primerjavi s homo-na-riti-sedusom pridobim bonus leto življenja (če me kdo ne povozi). Namesto, da bi se drenjal v koloni, se peljem mimo. Prispem sproščen, ne pa frustriran nad človeško vrsto.

rekt je 31. maj 2018 ob 12:32 izjavil:

Kar se tiče kolesarskih stez, sam absolutno pogrešam neko nacionalno (ali pa vsaj osrednjeslovensko) iniciativo izgradnje proper vzporednega kolesarskega omrežja. Pa se tule niti ne gre za Ljubljano, bolj za bližnjo periferijo. Vedno, ko se neka cesta prenavlja, bi morali misliti še na to da se malce stran zgradi ločen pas za kolesarje, ne pa da je fijakanje čez npr. Šentjakob smrtno nevarno dušenje v izpuhih. Tu bi res lahko naredili še ogromno. Da bi bilo od Vrhnike/Grosupelj/Domžal/Medvod do Ljubljane mogoče priti varno, hitro in udobno po ločenem omrežju, ki je vsaj 70% časa vsaj 10m stran od kakršnihkoli cest...potem kolo postane resna alternativa, ne pa boljkone pripomoček za trčene mazohiste (podobnost z osebki s foruma ni naključna). A kolikor vem, tega v programih/načrtih preprosto ni.

Absolutno podpiram. Šentjakob je pa itak tema zase. Tam bi morala biti vzporedno še kolesarska, pa še dodaten most za kolesarje čez savo, ker vozit se tam je samomor. Sploh ko so zjutraj vozniki avtomobilov in kamionov še zaspani, pa vijugajo sem in tja, da moraš biti res pazljiv, da te ne povozijo (sem voznik avtomobila, ki vsakodnevno tam skozi vozi, pa vidim kaj vse bedaki v avtomobilih počnejo, pred in za mano. Ker ko vidiš kolesarja, se mu umakneš bolj proti sredini ceste, voznik za tabo bi te pa najraje po desni prehitel in se postavi tako, da kolesarju zapre pot.

rekt je 31. maj 2018 ob 12:32 izjavil:

Da bi bilo od Vrhnike/Grosupelj/Domžal/Medvod do Ljubljane mogoče priti varno, hitro in udobno po ločenem omrežju, ki je vsaj 70% časa vsaj 10m stran od kakršnihkoli cest...potem kolo postane resna alternativa, ne pa boljkone pripomoček za trčene mazohiste (podobnost z osebki s foruma ni naključna).

Vrhnika: imaš kolesarko stezo (L034) po barju do Brezovice. Ni najhitrejša, je pa kar ql.
Med Vižmarji in Medvodami je tudi neka kolesarska povezava (L038), ki gre sicer deloma po stranskih cestah