Slo-Tech - V eksperimentalnem rastlinjaku na Antarktiki so brez prsti, dnevne svetlobe ali pesticidov uspešno vzgojili prve užitne rastline. Raziskovalci so obrali 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkev. Do maja naj bi vsak teden nabrali 4-5 kilogramov sadja in zelenjave. Čeprav to ni prvi primer gojenja rastlin v eksotičnih pogojih, saj so tudi na Mednarodni vesoljski postaji že uspeli pridelati zelenjavo, je to prvi tovrstni projekt na Antarktiki, zlasti pa prvi v tolikšnem obsegu.
Rastlinjak je postavljen na nemški postaji Neumayer Station III na robu celine, vodi pa ga nemški vesoljski center (DLR). Semena so posadili februarja, in sicer pridelujejo še paradižnik, poper, baziliko, peteršilj, drobnjak in koriander. Trudijo se še s špinačo in jagodami. Medtem ko je zunaj temperatura padla pod -20 °C, saj se na Antarktiki začenja zima, v rastlinjaku uspeva zelenjava. To ni koristno le za prebivalce postaje, ki so jim zadnje pošiljke sveže hrane pošle konec februarja, temveč tudi v raziskovalne namene. DLR namreč preizkuša načine, kako bi lahko gojili hrano na vesoljskih potovanjih in tujih planetih, denimo Marsu.
Projekt EDEN ISS traja štiri leta in se bo zaključil februarja prihodnje leto. V 4,5 milijona evrov težkem projektu sodeluje več držav (Nemčija, Avstrija, Italija, Kanada, Nizozemska, Švedska, Irska), ki proučujejo gojenje hrane pod umetno svetlobo, v umetnem okolju, z nadzorovanim odmerjanjem hranil. Rastline gojijo v pladnjih, njihovi koreninski sistemi pa so izpostavljeni na spodnji strani. Hranila jim dostavljajo z aeroponičnim sistemom, kar pomeni s sprejanjem neposredno v korenine. Neporabljena hranila reciklirajo. Svetlobo zagotavljajo diode LED, temperatura pa je strogo regulirana glede na cikel dan/noč. Giblje se med 20 in 25 °C. In da, pridelek je užiten.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Doing nothing is very hard to do... you never know when you're finished.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Slabse niso kot kaksne "bio" gojene v zemlji polni tezkih kovin.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Bolj švoh. Paradajz recimo gojen v bazenih ali domači iz vrta je konkretna razlika. Pri prvem je samo voda okusa praktično ni.
Predvidevam, da hranila s katerimi napajajo korenine vsebujejo vse potrebno za dober okus in seveda hranilno vrednost. Teh rastlin ni za primerjat z onimi umetno gojenimi kjer je cilj samo da se hitro proizvede hitro veliko količino in da lepo izgleda.
Doing nothing is very hard to do... you never know when you're finished.
Problem pri sadežih, pridobljenih z "ujčkanjem" (pretirano gnojenje, škropljenje, hidroponika...) je v njihovi daleč manjši vsebnosti mikromineralov in vitaminov v primerjavi s sadeži, ki so zrasli v težjih "bio" razmerah (npr. stara, odporna sorta jablan, ki ne potrebuje škropljenja). Rastline vgradijo v svoje plodove vitamine prav za potrebe varovanja pred boleznimi, da se obdržijo čim dlje in lahko živali raznosijo njihova semena daleč naokrog. "Ujčkanih" sadežev lahko pojemo veliko, a bomo vseeno podhranjeni z mikrohranili, čeprav siti.
Problem pri sadežih, pridobljenih z "ujčkanjem" (pretirano gnojenje, škropljenje, hidroponika...) je v njihovi daleč manjši vsebnosti mikromineralov in vitaminov v primerjavi s sadeži, ki so zrasli v težjih "bio" razmerah (npr. stara, odporna sorta jablan, ki ne potrebuje škropljenja). Rastline vgradijo v svoje plodove vitamine prav za potrebe varovanja pred boleznimi, da se obdržijo čim dlje in lahko živali raznosijo njihova semena daleč naokrog. "Ujčkanih" sadežev lahko pojemo veliko, a bomo vseeno podhranjeni z mikrohranili, čeprav siti.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Slabse niso kot kaksne "bio" gojene v zemlji polni tezkih kovin.
Okoli vasih vrtov se vozijo dizelski avtomobili, dez, ki pada pa je nafilan z vsem sranjem, ki ga spuscamo v zrak. Tale paradiznik, ni bil ujckan in nafilan z gnojili. Edina razlika je aeroponika s katero ze nekaj casa pridelujemo hrano, ki je bolj bio od vse 'bio' hrane vzgojene v Sloveniji(zaradi strupov v zraku in zemlji). Ce je vsebnost mineralov dovolj velika bi moral biti tudi okus ok. Boljse vprasanje je kako je z umetno svetlobo napram soncu. Ampak ok glede na to, da so zadetki prav zadovoljni s travo gojeno pod takimi pogoji verjetno tudi to ne vpliva na kvaliteto okusa.
Se nisem poglobil, a verjetno bi bilo bolje narediti cel sistem in testirati nekaj novega, saj tole izgleda kot nek rastlinjak (ogrevanje, umetna svetloba, hranila). Da bi bil zaprt sistem.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Namen uporabe je tam kjer ni mogoče kar tako imeti zemlje in v kolikor bi kdo imel željo živeti na marsu se bo moral sprijazniti s tako hrano. Meni tudi ne deluje ok, da rastline rastejo brez zemlje, vendar na dolgi rok se bo vidlo koliko so kaj kvalitetne napram gojenim v zemlji.
Slabse niso kot kaksne "bio" gojene v zemlji polni tezkih kovin.
Res je. K sreči si jaz zelenjavo pridelam sam.
Pri tem ne veš, ali je hrana s tvoje zemlje sploh "zdrava".
Se vidi, da gremo v blade runner smer, če že zdaj govorimo, da sta zemlja in dež toliko onesnažena. Ne bi bilo nič čudnega, če bi kmalu bilo konec človeštva.
Se vidi, da gremo v blade runner smer, če že zdaj govorimo, da sta zemlja in dež toliko onesnažena. Ne bi bilo nič čudnega, če bi kmalu bilo konec človeštva.
Zelenjava se že več desetletij goji na podoben način, edino temparature niso tako nizke. Sodobni rastlinjaki imajo osvetljavo, senčenje, gretje, hlajenje,,... in očitno deluje odlično. Panorganic se kar širi.
Okoli vasih vrtov se vozijo dizelski avtomobili, dez, ki pada pa je nafilan z vsem sranjem, ki ga spuscamo v zrak. Tale paradiznik, ni bil ujckan in nafilan z gnojili. Edina razlika je aeroponika s katero ze nekaj casa pridelujemo hrano, ki je bolj bio od vse 'bio' hrane vzgojene v Sloveniji(zaradi strupov v zraku in zemlji). Ce je vsebnost mineralov dovolj velika bi moral biti tudi okus ok. Boljse vprasanje je kako je z umetno svetlobo napram soncu. Ampak ok glede na to, da so zadetki prav zadovoljni s travo gojeno pod takimi pogoji verjetno tudi to ne vpliva na kvaliteto okusa.
Yeah right, k bi blo tolk simpl:). K da so pomembni sam minerali.
Tole zadevo gojijo brez zemlje in direktno filajo z gnojili.
In ljudje to veselo jedo?
Čeprav vem, da tudi paradižnik gojijo tako, da zemlje niti od daleč ne vidi. Zato ga pa nikoli ne kupim. Jem domačega (ko je pač sezona).
Koliko hrane v supermaeketu pa je pridelana drugace. Tudi zaradi intenzivnega kmetistva, raste iz zemlje, zgolj se ce se umetno gnoji.... sicer v sloveniji inneu ni to tak problem, v ameriki je pa zamlja mrtva...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Nimam pojma. Samo če bomo šli tako daleč, da zaloge ne bodo zadoščale, bo najbrž energije dovolj. Verjetno obstajajo kakšni približni izračuni, kdaj je bolje peljati cel sistem in kdaj zgolj zaloge. Ni mi pa jasno zakaj ta eksperiment (kot rečeno, se nisem poglobil), če miljoni hašišarjev v svojih grow roomih, tentih itd. to počno že desetletja. Zanimivi bi bili rezultati zaprtih sistemov. Voda, kisik/dioksid, hrana,..
No, samo zanimalo me je, kje boš dobil energijo v globokem vesolju, brez bližine sonca, na mrazu, itd.
Je pač razlika poslati v deep space z low power elektroniko nabit satelit ali pa človeško posadko...
Kakršnokoli resnejše ukvarjanje z vesoljem, brez jedrske energije je nonsense.
Poskušaj to pojasnit ekofašistom - pred leti so doživljali množične živčne zlome in pozivali k akcijam in tožbam, ker je NASA, s plutonijevimi kapsulami v keramiki, v vesoljski sondi, po njihovo ogrožala "celotni planet" in jo je bilo potrebno ustaviti. Določene ideje uporabe jederske energije v vesolju so res prismuknjene (npr. uporaba jedrskih eksplozij kot način pospeševanja plovila) ampak sam ne vidim (tudi nisem strokovnjak) kako bi lahko plovilo s človeško posadko odpotovalo (in se vrnilo) dlje od Lune brez nuklearnega vira energije vsaj za proizvodnjo energije za elektroniko in ostale potrebe plovila.
Jedrske energija v vesolju je sicer nujna, ampak še enkrat - si predstavljaš da bi šla na pot po vesolju posadka 20 ljudi za nekaj desetletij? Ali celo generacij? Si prepričan, da bi se lahko zanašali na jedrsko energijo?
Prehitevaš. Če predpostaviš, da lahko pošljemo generacijsko ladjo na pot za nekaj 100 let, potem najbrž lahko predvidevaš tudi, da so na krovu trije neodvisni reaktorji, dovolj rezervnih delov in dovolj usposobljenih ljudi, da bi opravili servis na vsake toliko časa. In predpostaviš seveda, da reaktorji niso takega tipa, ki dnevno potrebuje remont. Ne moreš predvidevati samo generacijske ladje z vso pripadajočo kramo, ki jo meatbags potrebujemo, vse ostalo pa posplošiti na trenutno stanje tehnike.
Letalonosilka USS Enterprise je imela osem jedrskih reaktorjev. Sicer pa imajo ameriske letalonosilke dva jedrska reaktorja. Tipicno lahko letalonosilke vozijo z enimi gorivnimi palicami priblizno polovico planirane dobe uporabe (25 let) potem jih morajo zamenjati. Menjava reaktorja je precej komplicirana, ker so reaktoske palice visoko radiaoktivne in jih ni tako zelo enostavno zamenjati.
V vesolju, v medzvezdnem prostoru, menjava samega goriva ne bi smela biti tako tezavna, ker lahko staro jedro enostavno vrzes ven in se ga znebis. Ena izmed opcij bi bil tudi popolnoma zaprt reaktorski sistem z omejeno zivljensko dobo, v primeru okvare ga enostavno vrzes stran in zamenjas z drugim.
Popravek: menjava goriva je komplicirana. Menjava reaktorja je se bolj komplicirana in takrat gredo letalonosilke v remont za tri leta.
Sam se je treba zavedat, da edini poznani ščit proti sevanju je zelo debela in težka stena. Praktično ustavi večino sevanja. Na zemlji in ladji to ni problem, spravit kaj takega v orbito pa je. Mogoče kakšna baza na luni in narudarit tam (sam spet rabiš tja spravit prej veliko materiala za zagon). Smo še daleč od realizacije takih podvigov.
Še nekaj o doomsderjih, ki pravijo da gre svet v maloro. To da živimo vedno dlje malo izpodbija tezo, da je planet popolnoma zastrupljen.
Ne vem, samo tudi 2m debela stena iz vode okoli tehta zelo veliko. Kot sem dojel je filtracija radiacije pogojena z maso, tako da če uporabiš lažji materjal, ga mora biti več. Res bi se dalo vodo koristit še za ostale potrebe, seveda pod pogojem če je taka voda spoh še varna za uporabo.
Ne vidim, kaj so v bistvu novega dosegli tukaj. Tud sam sem v stanovanju v sobi brez okna sredi zime pridelal 2 glavi solate in baziliko. V hidroponiki pod lampo. To da je na Antarktiki, niti nima veze, z ustrezno izolacijo je vseeno če je zunaj -60, notri lahko samo z toploto luči vzdržuješ normalno temp.
Bolj bi bilo zanimivo, če bi zelenjavo pridelovali v 10 let hermetično zaprtem kontejnerju z reciklažo vode in zraka. Tam bi se videlo, ali bi zadeva špilala tudi na npr. Luni in če bi bil problem s kakšnimi boleznimi, pomanjkanjem hranil/CO2/vode itd.
.