New Scientist - Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.

Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente....

Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

Slo-Tech - Z Antarktike se je odlomila ledena gora D28, ki ima površino 1636 kvadratnih kilometrov, s čimer se uvršča med največje zabeležene ledene gore v zgodovini. Zaradi velikosti ji bo sledil ameriški Državni center za led (NIC), ki meri, analizira in napoveduje stanje ledenikov in ledenih gor na Antarktiki in Arktiki. D28 bo v morju verjetno vztrajala več let, preden se popolnoma raztali. Trenutno je druga največja ledena gora na svetu. Nastanek tako velikih ledenih gor je naraven pojav in v trenutni obliki ne predstavlja razlogov za zaskrbljenost.

Največje ledene gore na svetu nastajajo na Antarktiki, kjer ledeniki tečejo v morje. Lomljenje ledenih gor je normalen pojav, s katerim ledeniki ohranjajo ravnotežje med dotokom svežega snega in ledu ter odstranjevanjem. Ledena gora D28 se je odlomila z ledene police Amery, ki sodi v sektor D. Največje ledene gore v zgodovini sicer prihajajo iz sektorja B, kjer je Rossova ledena polica. V bližnji preteklosti je bila to B15, ki je merila...

Slo-Tech - V eksperimentalnem rastlinjaku na Antarktiki so brez prsti, dnevne svetlobe ali pesticidov uspešno vzgojili prve užitne rastline. Raziskovalci so obrali 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkev. Do maja naj bi vsak teden nabrali 4-5 kilogramov sadja in zelenjave. Čeprav to ni prvi primer gojenja rastlin v eksotičnih pogojih, saj so tudi na Mednarodni vesoljski postaji že uspeli pridelati zelenjavo, je to prvi tovrstni projekt na Antarktiki, zlasti pa prvi v tolikšnem obsegu.

Rastlinjak je postavljen na nemški postaji Neumayer Station III na robu celine, vodi pa ga nemški vesoljski center (DLR). Semena so posadili februarja, in sicer pridelujejo še paradižnik, poper, baziliko, peteršilj, drobnjak in koriander. Trudijo se še s špinačo in jagodami....

Google - Francoska vesoljska agencija (CNES) in Googla sta najavila partnerstvo pri reševanju zagotavljanja internetne povezljivosti v odročnih sveta, kjer ni optičnih, bakrenih ali satelitskih povezav. CNES bo sodeloval v lani napovedanem projektu Loon, s katerim želi Google z baloni v odročne kraje prinesti povezave do interneta.

Lahki poliestrski baloni imajo sončne celice in osnovno elektroniko, ki jim omogoča tako medsebojno komunikacijo kakor tudi prenos podatkov na zemljo. Sprejemniki na tleh z njimi komunicirajo prek posebnih anten...

Slashdot - Vas je kdaj zanimalo, kako je videti Zemlja pri preletu v ISS? James Drake je pripravil zanimiv videoposnetek, ki prikazuje pogled na Zemljo, če njen del preletimo v Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Zbral je 600 javno dostopnih visokoločljivostnih fotografij in jih zlepil v odličen video ločljivosti 1080p.

Začne se nad Tihim oceanom in nadaljuje pot po zahodni ameriški obali od Kanade in ZDA proti Mehiki in naprej Južni Ameriki vse do vzhoda na Antarktiki. Na posnetku vidimo osvetljena mesta, strele, ionosfero in celo nekaj zvezd. Resnično premikanje ISS je seveda počasnejše, saj Zemljo obkroži v poldrugi uri in ne v dveh minutah, kot bi jo po tem posnetku.

NASA - Goddardov inštitut za vesoljske študije, ki deluje v okviru ameriške vesoljske agencije NASA, je objavil rezultate spremljanja temperature planeta v preteklem letu. NASA namreč zbira podatke več kot tisoč meteoroloških postaj po svetu, raziskovalnih postaj na Antarktiki, satelitov in morskih boj. Od leta 1880, ko redno beležijo vremenske parametre, si leto 2010 z letom 2005 deli prvo mesto po povprečni temperaturi. Razlika med njima je znašala manj kot 0,01 °C, kar je statistično zanemarljivo. Zanimivo je, da je bilo leto 2010 kljub...

Google News - Google je dosegel cilj, ki si ga je zadal leta 2007 ob predstavitvi Street Viewa - da bi si lahko vsakdo pogledal katerokoli ulico na kateremkoli kontinentu. Če smo povsem natančni, so uresničili del o kateremkoli kontinentu. Vanj so namreč vključili tudi posnetke z Antarktike, s čimer so pokrili vseh sedem kontinentov. Poleg te celine so danes dodali še posnetke iz Brazilije in Irske. Dasiravno je pokritost Antarktike nekoliko slabša od ostalih kontinentov, saj je le nekaj mest, kjer je na voljo panoramski 360-stopinjski pogled, je treba vzeti v obzir, da tam ulic in cest v pravem smislu seveda ni.

Wired Blog - Nemški znanstveniki so s pomočjo podvodnega mikrofona vzpostavili zvočni prenos dogajanja pod ledom na Antarktiki, ki naj bi pričaral zvočno podobo skoraj nedotaknjenega oceana. Hidrofon deluje s pomočjo vetrne in sončne energije iz observatorija Palaoa (Perennial Acoustic Observatory in the Antarctic Ocean) na Ekströmovi ledeni polici - podvodne zvoke pa naj bi prenašal ter snemal nekaj let.

Znanstveniki bi radi zabeležili čimveč posebnih načinov oglašanja različnih živalskih vrst, hkrati pa bodo preučevali tudi vpliv ladijskega prometa na njihovo obnašanje. Poslušalce prenosa opozarjajo na nenadne...