» »

København - podnebna konferenca ZN

København - podnebna konferenca ZN

strani: 1 ... 5 6 7 »

Pyr0Beast ::

Ah, kje pa. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo okusi hidroponskih izdelkov presegli "naravne" na celi črti. Marsikje so že. Kakšna narava, lepo te prosim, s svojimi poplavami, sušami, kobilicami, škodljivci ...
Ampak jaz sem lačen sedaj.
Kmetija je zdej primitivna, čas je da se naredi bistveno modernejšo.
Če dela, dela. Nimaš pa tudi veliko za izboljševati več brez ogromnih vložkov ki bodo stežka povrnjeni.

To ni problem hidroponike ampak uporabljenih parametrov in tvoje želje po višanju kg/W. NOBENE omejitve ni, da s hidroponiko ne vzgajaš najbolj okusnih, lepih in dišečih plodov, kar si jih kdaj jedu. Mogoče le ne bojo tako hitro dozoreli, kot bi lahko, če bi bili malo bolj vodeni. Stvar cene. Če te to res skrbi, potem si pač omisliš svoj omega garden v kleti in vzgajaš nevodene stvari z obilo okusa.

Seveda da je omejitev. Z manjšanjem količine vode v substratu se začnejo sušiti korenine in na določenih mestih koncentrirati hranila, kar pomeni še hujše sušenje. Posledično moraš znižati koncentracijo hranil. Kakorkoli obrneš bo količina pridelka manjša, kvaliteta pa ne dosti višja. Svoj delež prispeva tudi konstantno visoka temperatura in vlaga v rastlinjakih, celice so večje in rastlina je manj 'trpežna'.

Po drugi strani pa bi reku da širiš FUD:
Nasprotno mnenje/kritika in nič drugega. Actually, ti širiš FUD.

FUD is generally a strategic attempt to influence public perception by disseminating negative information designed to undermine the credibility of their beliefs

Js to razumem kot "ves doma pridelan paradajz ima slabši okus, kot naš pridelan s hidroponiko".
Slabo razumeš in narobe interpretiraš.

Lahko ga dajo meni za poizkusiti, pa me bodo prepričali. Čisto preprosto. Do takrat bom pa stal za svojim mnenjem, ker me nekako ne prepričajo 'trgovci' ki mi stalno v uhe derejo, moj je pa najboljši.

Ima kdo kakšen link na temo/vir teh 10-letnih zmagovalcev ? Sam nekako ne najdem ustreznih informacij - kdo je zmagal zadnjih par let.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

noraguta ::

Povej to EuroFreshu. Res pa je, da zgleda še vedno laufajo (tudi) na sonce, niso komplet na umetni svetlobi.

pa dej pejd v kako vrtnarijo, to je to. matr je hudič komu kaj dopovedat če še ni vidu matike
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

WarpedOne ::

@noraguta:
Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate. Z matiko pri hidroponiki nimaš kaj počet.

@Pyrobeast:
FUD = Fear, Uncertainity, Doubt. Your specaility.

Lahko ga dajo meni za poizkusiti, pa me bodo prepričali. Čisto preprosto. Do takrat bom pa stal za svojim mnenjem, ker me nekako ne prepričajo 'trgovci' ki mi stalno v uhe derejo, moj je pa najboljši.

Pošteno - proof is in the puding. Si že probal paradajz vzgojen s hidroponiko? Kje si ga kupu?
How do you know what you don't know?

noraguta ::

@noraguta:
Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate. Z matiko pri hidroponiki nimaš kaj počet.

mogoče nisi dojel , da sem ti omenil vrtnarijo? a ne ti daješ linke od AMERIŠKIH vrtnarij. pa ti si biser stvarstva. bistro ni kaj.

ideja je pa ravno tolk butasta kot smučišče v dubaiu.
preveč gledaš discovery brainiac.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

Okapi ::

WarpedOne, Thomas ... ne se preveč smešit s svojim neznanjem. Ta Eurofresh veze nima z vertikalnimi farmami. To so klasični rastlinjaki, kakršen imaš povsod, razlika je samo ta, da namesto v navadni zemlji rastline gojijo v substratu iz kamene volne, vse hranilne snovi pa dodajajo v vodo, s katero rastline zalivajo. Kar tudi ni nič zelo revolucionarnega.

O.

WarpedOne ::

Za počasne:

Ta Eurofresh je zemljo in gnoj in zveličavne matike že zamenjal z vodo in kontroliranim doziranjem hranil. Njihovi produkti po kvaliteti premagujejo konkurenco, ki je zrasla iz zemlje in gnoja obdelanem s to motiko. 10 let že živijo, kar daje vedet da se cenovno izide in splača.

Ostaja še, da se sonce zamenja z žarnicami in ni nobene ovire več, da nebi stvar zmontiral v 10 štukov. Zamenjava sonca z žarnico ni nič posebnega več in je že tudi na trgu (Omega garden). Tuki se pride do bistvenega problema mejne cene, ko se stvar prevaga v korist takega pristopa.

Montaža vsega skupaj v eno veliko halo pa ni noben tehnološki dosežek vreden omembe.
How do you know what you don't know?

noraguta ::

to se počne že desetletja???
niti 10% paradajza ni iz vrtnarij ampak iz makedonije , sicilije, etc...
glede mejne cene pa pojma nimaš! distribucija dreka(gnojiva), energije , cene zazidljivih zemljišč(te celo na podeželju) v mestu etc... daleč presegajo trenutno racionalne okvire pridelave hrane. niti tovarn se ne splača imet v mestih , kje šele njive.

pa nehi se smešit brez številk

sem pa pripravljen na eksperiment , jaz pridelujem 0,5 ha krompirja naslednjih 10 let , ti pa postavi vertikalko pa bova na koncu primerjala številke.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

WarpedOne ::

Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate
How do you know what you don't know?

noraguta ::

Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate

in ti nimaš ne prvega niti drugega.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Okapi ::

Njihovi produkti po kvaliteti premagujejo konkurenco,
Bolj malo se spoznaš na kmetijstvo, pa ekonomija ti je tudi bolj tuja, vidim.

Eurofresh so klasični rastlinjaki, kakršne imaš marsikje. Pridelovanje v njih je dražje, a se izide, ker zelenjava raste vse leto - zahvaljujoč temu, da v Arizoni vse leto sije sonce. Gnoj so zamenjali z umetnimi gnojili, pa še to ni nujno, ker morda v vodo za zalivanje dodajajo tudi čisto navaden hlevski gnoj. Prst v "gredicah" so zamenjali s kameno volno, ker je zaradi industrijske pridelave to bolj priročno. Skratka, sodobna intenzivna pridelava, ki naredi vtis samo na kakšnega g33ka, ki prvič vidi rastlinjak.

Do vertikalnih farm pa ni razlika samo v energiji za osvetljevanje in ogrevanje, ampak tudi v stroških izdelave pridelovanih površin. Ni mi jasno, kako ne uspete zapopasti, da je m2 klasične njive ali polja cenejši, kot m2 pridelovalne površine v 1., 2., 3. ... nadstropju vertikalne farme. Tisti Omega garden valji stanejo 500 dolarjev za 6 m2 ali nekaj takega, in prostor, v katerem jih imaš, v ceno sploh ni vključen.

Ko bo energija praktično zastonj in bo kmetijsko zemljišče stalo toliko kot parcela sredi mesta, no, potem pa se bo morda splačalo zgraditi tudi kakšno vertikalno farmo.

O.

noraguta ::

ma pust ga , če je blokar. kva pa ta ve o krumperju druzga kukr da se z vreče strese.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

dzinks63 ::

Ko bodo takšne farme kdaj začele obratovat, se v njih ne bo kar vse povprek pridelovalo, ampak le tisto kar ti da največji in najhitrejši donos in ima seveda zelo zanimivo tržno ceno. Če računaš, da imaš 10x višji donos in 3x višjo prodajno ceno v izvensezonskem času, se bo vsekakor našlo nekaj pridelkov, katere bi bilo ekonomsko uspešno pridelovat. Sicer je pa res, da se nekatere tržne niše izven sezone pokrivajo že sedaj in te "farme" uspešno delujejo.

Sicer pa je vse tole tukaj offtopic in naj moderator te poste o vertikalnih farmah prestavi v temo: Navpične kmetije in se naj tam nadaljujejo.

WarpedOne ::

A bo kdo sproduciral link na realno oz. polno ceno hrane?

Pridelovanje v njih je dražje, a se izide, ker zelenjava raste vse leto - zahvaljujoč temu, da v Arizoni vse leto sije sonce.

Kako bi bil svet pust brez paradoksalnih trditev, a ne?
How do you know what you don't know?

A. Smith ::

Evo link. Datuma žal nisem zapazil.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Tear_DR0P ::

W1 realna cena hrane, kot ti temu praviš, bo problem - ker kot prvo ne poveš katere subvencije te zanimajo in katere te ne. ni samo EU tista ki sumbvencionira svoj epridelovalce. drug problem vertikalnih farm je razpoložljivost zemljišč. Za pridelovanje uporabne zemlje je na svetu dovolj in tako poceni je, da se ti investicija v vertikalno farmo ne povrne nikoli - sam sem bil v Almerii, na jugu Španije, prav presenečen da tam kmetujejo na kamenju in pol to prodajajo v naš špar. Drugače pa vem da so pri Ocean Orchids med prvimi v sloveniji, ki so poskusili z indoor gojenjem banan, pa naj jih kdo vpraša koliko bi se to lahko splačalo
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Zheegec ::

Evo link. Datuma žal nisem zapazil.

Tole mi ravno ni jasno. Torej koliko dejansko plačamo za 1Kg krompirja, če damo za 100Kg 10€ direktno kmetu? Te cene v € so na Kg ali na katero enoto?
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

Pyr0Beast ::

FUD = Fear, Uncertainity, Doubt. Your specaility.
Govori zase.

Pošteno - proof is in the puding. Si že probal paradajz vzgojen s hidroponiko? Kje si ga kupu?
Mah sem tudi takega ki je bil še gojen na pesku (Se to danes še kaj prakticira s peskom ali je steklena volna all-the-way?). Bistvene razlike v okusih ni. Ni zanič vendar pa vsekakor ni nič posebnega. Sam plod pa diši po 'paradajzu' zelo šibko. Paprika isto, diši malce močneje vendar pa okusa skorajda nima, je pa hrustljava, priznam. Nisem kupil, sem se kar oglasil v rastlinjaku in sprobal.

Ta Eurofresh je zemljo in gnoj in zveličavne matike že zamenjal z vodo in kontroliranim doziranjem hranil. Njihovi produkti po kvaliteti premagujejo konkurenco, ki je zrasla iz zemlje in gnoja obdelanem s to motiko. 10 let že živijo, kar daje vedet da se cenovno izide in splača.
Umm, kje pa to piše ? Nikjer nisem zasledil da konkurenca ne goji zadeve hidroponsko, kar je sploh the-way-to-go v 'zidanih' rastlinjakih. Nimaš packarije in dela s kuhanjem zemlje če gojiš v betonskih koritih (če še imajo -rastlinjaki zraven Čateža, že tam se skoraj ne splača, pa imajo praktično zastonj gretje), in nimaš težav s škodljivci, kot če bi gojil na tleh, gnojiš pa že tako ali drugače. Pač, nižanje stroškov in večanje pridelave in nič drugega.

Ostaja še, da se sonce zamenja z žarnicami in ni nobene ovire več, da nebi stvar zmontiral v 10 štukov. Zamenjava sonca z žarnico ni nič posebnega več in je že tudi na trgu (Omega garden). Tuki se pride do bistvenega problema mejne cene, ko se stvar prevaga v korist takega pristopa.
Spet nobenih ovir ? Si vsaj pogledal cene na Omega garden strani ?
Žarnice so poceni vendar niso večne in niti približno nimajo vsaj 50% izkoristka. Tako polovico energije, verjetno še več, vržeš stran, še preden se ima priliko spremeniti v cuker.

Splača se pri kakšni dražji zelenjavi-(listnanta solata sredi zime), morebiti tudi kakšne jagode. Tak način gojenja pa v drugih sezonah ni ravno rentabilen.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

WarpedOne ::

@A. Smith:
Hvala! Tole gre v pravo smer. Krompir bi bil po tem izračunu brez kmetijskih subvencij za dobrih 11% dražji. Ena neznanka je tako malo manjša.

@TearDrop:
W1 realna cena hrane, kot ti temu praviš, bo problem - ker kot prvo ne poveš katere subvencije te zanimajo in katere te ne.

Jah, načeloma me zanima vse kar pridelovalec dobi od države direkt (subvencije) ali pa posredno prek takih al drugačnih "olajšav" ter še neekonomskih dajatev (kot na primer nerealno nizke cestnine za transport pridelkov, izredne odškodnine ob "naravnih nesrečah" ipd). Vse, kar si nekdo, ki nima statusa kmeta, od države ne more izpogajat, ker ne izpolnjuje statusnih pogojev.

drug problem vertikalnih farm je razpoložljivost zemljišč.

Jah, s tem se strinjam ampak ni povsod tako. Včasih so ta kmetijska zemljišča zelo oddaljena od velikih trgov. Kolk km mora prepotovat v povprečju en paradajz predno pride v pisker prebivalca New Yorka, Mexico Cityja, Tokia, ipd?

Kot drugo pa smo tudi v tej temi brali kako da smo doomed, ker kmetijska zemljišča izginjajo zaradi zasvinjanosti zemlje. To je tut eden močnejših argumentov za vertikalne farme - bistveno manjša potreba po pesticidih/herbicidih in s tem bistveno manjše obremenjevanje okolja z kemijo in manjše krčenje habitatov živali/rastlin. Klasično kmetijstvo je v tem pogledu huda svinjarija (podtalnica v prekmurju anyone?)

sam sem bil v Almerii, na jugu Španije, prav presenečen da tam kmetujejo na kamenju in pol to prodajajo v naš špar.

Tudi v španiji poznajo subvencije, brez njih ob odprtih mejah kmetijstvo v evropi v večini ne preživi.

Ocean Orchids med prvimi v sloveniji, ki so poskusili z indoor gojenjem banan, pa naj jih kdo vpraša koliko bi se to lahko splačalo

So gojili "navadne rumene" banane al tiste katerih se drugače pri nas sploh ne dobi, ker ne preživijo dozorevanja v hladilnicah na ladjah? V vsakem biznisu je treba najt svojo nišo, kamor se naseliš in kjer si boljši od konkurence.

@Alien:
Tole mi ravno ni jasno. Torej koliko dejansko plačamo za 1Kg krompirja, če damo za 100Kg 10EUR direktno kmetu? Te cene v EUR so na Kg ali na katero enoto?

Js tiste številke razumem, kot da pašejo skupaj. Na hektar pridelaš 24 ton krompirja, tvoji skupni stroški so 4028 EUR, od države dobiš 414 EUR subvencij. Lastna cena krompirja brez subvencije je tako 0,168 EUR za kg oz. 0,151 EUR ob upoštevanju subvencije.

Zdej manjka še druga stran enačbe. Baje da hidroponika navrže 10x več krompirja na ha površine in okol 6x več pridelka na W energije. Tole pišem po spominu - ma kdo bol oprijemljive številke, da izdelamo bolšo oceno kolikokrat je ta reč točno dražja od klasičnega pristopa?
How do you know what you don't know?

Zheegec ::

Js tiste številke razumem, kot da pašejo skupaj. Na hektar pridelaš 24 ton krompirja, tvoji skupni stroški so 4028 EUR, od države dobiš 414 EUR subvencij. Lastna cena krompirja brez subvencije je tako 0,168 EUR za kg oz. 0,151 EUR ob upoštevanju subvencije.

Zdej manjka še druga stran enačbe. Baje da hidroponika navrže 10x več krompirja na ha površine in okol 6x več pridelka na W energije. Tole pišem po spominu - ma kdo bol oprijemljive številke, da izdelamo bolšo oceno kolikokrat je ta reč točno dražja od klasičnega pristopa?

Aha, na to sploh nisem pomislil :)

Dejansko pa to pove, samo koliko subvencij dobi kmet direktno za neko količino krompirja. Rad bi kompletno številko, koliko vseh subvencij, povračil, spodbud in vsega ostalega (*kreh* zastonj mlekomat *kreh*) dobijo kmeti v Sloveniji. Magari kar kompletno številko za celo Slovenijo in pa še nekje izbrskati koliko proizvodov DEJANSKO konča na policah. Morate vedeti, da nekaj plačamo tudi za neuporabne proizvode.
Edino kar me ne zanima je, koliko dobijo povračila od zavarovalnic.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

WarpedOne ::

Privatna zavarovanja so res izven fokusa, ampak država se gre tudi neko subvecioniranje premij zavarovanj pred nesrečami tako da tudi to ni čisto nepovezano. Je pa te številke dobit in spravit v nek smiselen okvir precej trnova pot. Lepote birokracije...
How do you know what you don't know?

Double_J ::

Mineralizacija kondenzirane vode je tudi tehnološko vprašanje. Prsti je po tleh kar češ. Ali pa peska. Tako se navsezadnje minarilizira tudi deževnica.




Pol bi pa lahko štancali tudi takšne kao "zdravilne" vode, kot nam paše. A bi znali to hitro naredit, tam piše da traja 40let, da gre voda skozi neke plasti enih hribov?
Dve šivanki...

username ::

Okapi > Rastline pa rastejo v luftu? Potrebuješ nek substrat. In od kje misliš, da pridejo hranilne snovi? Iz lufta?
... Ja, iz lufta. A nisi vedel? CO2 + svetloba in malo vode = fotosinteza.

Seveda rastline rabijo še druge stvari, naprimer kaj fosfatov, nitratov, pa železa in mineralov - ampak tega je treba dokaj malo, in vse lahko dodajaš v vodo, s katero jih napajaš.

Kar se pa fizičnega substrata tiče - ne rabiš klasične njive. Recimo TearDROP je malo zgoraj napisal:
sem bil v Almerii, na jugu Španije, prav presenečen da tam kmetujejo na kamenju

Evo - rastlina ne rabi metrske plasti terrarose ali černozjoma. Rabi le mehansko oporo za korenine (če je take sorte rastlina) - dovolj je torej razpoka v golem kamenju. Ali kamena volna, kot je tudi zgoraj nekdo omenjal. Plastična mreža bi bila OK.

Koliko svetlobe rabiš in koliko stane - je pa za preračunat.


Ko pišem vse tole, je na kredenci za mojim hrbtom majhen 45-litrski akvarij z nekaj majhnimi ribicami in poln rastlin. Osvetljuje ga samo ena 27-wattna 'varčna žarnica' (ki niti nima čisto taprave barve svetlobe - je ene 4300 K, bolje bi bilo 6500 K), pa vseeno podvodne rastlinice pod to lučjo trenutno izgledajo kot bi jih potopil v radensko - namreč toliko kisika proizvaja fotosinteza, da se delajo mehurčki. Pri čemer niti nimam sistema za dovajanje dodatnega CO2 v akvarij, kar sicer imajo mnogi lastniki rastlinskih akvarijev.

Toliko, da bomo imeli malo predstave, kaj je možno v povsem umetnih pogojih.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
strani: 1 ... 5 6 7 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zalivski tok se upočasnjuje

Oddelek: Problemi človeštva
302950 (1113) jype
»

Wikileaks: email sporočila med raziskovalci klimatskih sprememb

Oddelek: Problemi človeštva
302118 (1306) AtaStrudl
»

Global warming - the greatest hoax ever?

Oddelek: Problemi človeštva
454993 (2505) Bellzmet
»

za in proti TOPLI GREDI (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
1456446 (4186) jype
»

Errors in science (11. najzanimivejša tema) (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
944931 (3006) antonija

Več podobnih tem