København - podnebna konferenca ZN

Povej to EuroFreshu. Res pa je, da zgleda še vedno laufajo (tudi) na sonce, niso komplet na umetni svetlobi.

pa dej pejd v kako vrtnarijo, to je to. matr je hudič komu kaj dopovedat če še ni vidu matike

@noraguta:
Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate. Z matiko pri hidroponiki nimaš kaj počet.

mogoče nisi dojel , da sem ti omenil vrtnarijo? a ne ti daješ linke od AMERIŠKIH vrtnarij. pa ti si biser stvarstva. bistro ni kaj.

ideja je pa ravno tolk butasta kot smučišče v dubaiu.
preveč gledaš discovery brainiac.

Za počasne:

Ta Eurofresh je zemljo in gnoj in zveličavne matike že zamenjal z vodo in kontroliranim doziranjem hranil. Njihovi produkti po kvaliteti premagujejo konkurenco, ki je zrasla iz zemlje in gnoja obdelanem s to motiko. 10 let že živijo, kar daje vedet da se cenovno izide in splača.

Ostaja še, da se sonce zamenja z žarnicami in ni nobene ovire več, da nebi stvar zmontiral v 10 štukov. Zamenjava sonca z žarnico ni nič posebnega več in je že tudi na trgu (Omega garden). Tuki se pride do bistvenega problema mejne cene, ko se stvar prevaga v korist takega pristopa.

Montaža vsega skupaj v eno veliko halo pa ni noben tehnološki dosežek vreden omembe.

Za debato je potreben nek minimalen IQ in minimalno poznavanje teme debate

Njihovi produkti po kvaliteti premagujejo konkurenco,

Bolj malo se spoznaš na kmetijstvo, pa ekonomija ti je tudi bolj tuja, vidim.

Eurofresh so klasični rastlinjaki, kakršne imaš marsikje. Pridelovanje v njih je dražje, a se izide, ker zelenjava raste vse leto - zahvaljujoč temu, da v Arizoni vse leto sije sonce. Gnoj so zamenjali z umetnimi gnojili, pa še to ni nujno, ker morda v vodo za zalivanje dodajajo tudi čisto navaden hlevski gnoj. Prst v "gredicah" so zamenjali s kameno volno, ker je zaradi industrijske pridelave to bolj priročno. Skratka, sodobna intenzivna pridelava, ki naredi vtis samo na kakšnega g33ka, ki prvič vidi rastlinjak.

Do vertikalnih farm pa ni razlika samo v energiji za osvetljevanje in ogrevanje, ampak tudi v stroških izdelave pridelovanih površin. Ni mi jasno, kako ne uspete zapopasti, da je m² klasične njive ali polja cenejši, kot m² pridelovalne površine v 1., 2., 3. ... nadstropju vertikalne farme. Tisti Omega garden valji stanejo 500 dolarjev za 6 m² ali nekaj takega, in prostor, v katerem jih imaš, v ceno sploh ni vključen.

Ko bo energija praktično zastonj in bo kmetijsko zemljišče stalo toliko kot parcela sredi mesta, no, potem pa se bo morda splačalo zgraditi tudi kakšno vertikalno farmo.

O.

Ko bodo takšne farme kdaj začele obratovat, se v njih ne bo kar vse povprek pridelovalo, ampak le tisto kar ti da največji in najhitrejši donos in ima seveda zelo zanimivo tržno ceno. Če računaš, da imaš 10x višji donos in 3x višjo prodajno ceno v izvensezonskem času, se bo vsekakor našlo nekaj pridelkov, katere bi bilo ekonomsko uspešno pridelovat. Sicer je pa res, da se nekatere tržne niše izven sezone pokrivajo že sedaj in te "farme" uspešno delujejo.

Sicer pa je vse tole tukaj offtopic in naj moderator te poste o vertikalnih farmah prestavi v temo: Navpične kmetije in se naj tam nadaljujejo.

Evo link. Datuma žal nisem zapazil.

Evo link. Datuma žal nisem zapazil.

Tole mi ravno ni jasno. Torej koliko dejansko plačamo za 1Kg krompirja, če damo za 100Kg 10€ direktno kmetu? Te cene v € so na Kg ali na katero enoto?

@A. Smith:
Hvala! Tole gre v pravo smer. Krompir bi bil po tem izračunu brez kmetijskih subvencij za dobrih 11% dražji. Ena neznanka je tako malo manjša.

@TearDrop:

W1 realna cena hrane, kot ti temu praviš, bo problem - ker kot prvo ne poveš katere subvencije te zanimajo in katere te ne.

Jah, načeloma me zanima vse kar pridelovalec dobi od države direkt (subvencije) ali pa posredno prek takih al drugačnih "olajšav" ter še neekonomskih dajatev (kot na primer nerealno nizke cestnine za transport pridelkov, izredne odškodnine ob "naravnih nesrečah" ipd). Vse, kar si nekdo, ki nima statusa kmeta, od države ne more izpogajat, ker ne izpolnjuje statusnih pogojev.

drug problem vertikalnih farm je razpoložljivost zemljišč.

Jah, s tem se strinjam ampak ni povsod tako. Včasih so ta kmetijska zemljišča zelo oddaljena od velikih trgov. Kolk km mora prepotovat v povprečju en paradajz predno pride v pisker prebivalca New Yorka, Mexico Cityja, Tokia, ipd?

Kot drugo pa smo tudi v tej temi brali kako da smo doomed, ker kmetijska zemljišča izginjajo zaradi zasvinjanosti zemlje. To je tut eden močnejših argumentov za vertikalne farme - bistveno manjša potreba po pesticidih/herbicidih in s tem bistveno manjše obremenjevanje okolja z kemijo in manjše krčenje habitatov živali/rastlin. Klasično kmetijstvo je v tem pogledu huda svinjarija (podtalnica v prekmurju anyone?)

sam sem bil v Almerii, na jugu Španije, prav presenečen da tam kmetujejo na kamenju in pol to prodajajo v naš špar.

Tudi v španiji poznajo subvencije, brez njih ob odprtih mejah kmetijstvo v evropi v večini ne preživi.

Ocean Orchids med prvimi v sloveniji, ki so poskusili z indoor gojenjem banan, pa naj jih kdo vpraša koliko bi se to lahko splačalo

So gojili "navadne rumene" banane al tiste katerih se drugače pri nas sploh ne dobi, ker ne preživijo dozorevanja v hladilnicah na ladjah? V vsakem biznisu je treba najt svojo nišo, kamor se naseliš in kjer si boljši od konkurence.

@Alien:

Tole mi ravno ni jasno. Torej koliko dejansko plačamo za 1Kg krompirja, če damo za 100Kg 10EUR direktno kmetu? Te cene v EUR so na Kg ali na katero enoto?

Js tiste številke razumem, kot da pašejo skupaj. Na hektar pridelaš 24 ton krompirja, tvoji skupni stroški so 4028 EUR, od države dobiš 414 EUR subvencij. Lastna cena krompirja brez subvencije je tako 0,168 EUR za kg oz. 0,151 EUR ob upoštevanju subvencije.

Zdej manjka še druga stran enačbe. Baje da hidroponika navrže 10x več krompirja na ha površine in okol 6x več pridelka na W energije. Tole pišem po spominu - ma kdo bol oprijemljive številke, da izdelamo bolšo oceno kolikokrat je ta reč točno dražja od klasičnega pristopa?

Privatna zavarovanja so res izven fokusa, ampak država se gre tudi neko subvecioniranje premij zavarovanj pred nesrečami tako da tudi to ni čisto nepovezano. Je pa te številke dobit in spravit v nek smiselen okvir precej trnova pot. Lepote birokracije...

Okapi > Rastline pa rastejo v luftu? Potrebuješ nek substrat. In od kje misliš, da pridejo hranilne snovi? Iz lufta?

... Ja, iz lufta. A nisi vedel? CO2 + svetloba in malo vode = fotosinteza.

Seveda rastline rabijo še druge stvari, naprimer kaj fosfatov, nitratov, pa železa in mineralov - ampak tega je treba dokaj malo, in vse lahko dodajaš v vodo, s katero jih napajaš.

Kar se pa fizičnega substrata tiče - ne rabiš klasične njive. Recimo TearDROP je malo zgoraj napisal:

sem bil v Almerii, na jugu Španije, prav presenečen da tam kmetujejo na kamenju

Evo - rastlina ne rabi metrske plasti terrarose ali černozjoma. Rabi le mehansko oporo za korenine (če je take sorte rastlina) - dovolj je torej razpoka v golem kamenju. Ali kamena volna, kot je tudi zgoraj nekdo omenjal. Plastična mreža bi bila OK.

Koliko svetlobe rabiš in koliko stane - je pa za preračunat.


Ko pišem vse tole, je na kredenci za mojim hrbtom majhen 45-litrski akvarij z nekaj majhnimi ribicami in poln rastlin. Osvetljuje ga samo ena 27-wattna 'varčna žarnica' (ki niti nima čisto taprave barve svetlobe - je ene 4300 K, bolje bi bilo 6500 K), pa vseeno podvodne rastlinice pod to lučjo trenutno izgledajo kot bi jih potopil v radensko - namreč toliko kisika proizvaja fotosinteza, da se delajo mehurčki. Pri čemer niti nimam sistema za dovajanje dodatnega CO2 v akvarij, kar sicer imajo mnogi lastniki rastlinskih akvarijev.

Toliko, da bomo imeli malo predstave, kaj je možno v povsem umetnih pogojih.