Forum » Loža » Žganjekuha (oprema in postopek)
Žganjekuha (oprema in postopek)
echo ::
Pa kvasovk, ki ga bodo pojedle.
Sladkor zmeriš z refraktometrom, zrele mandarine ga verjetno imajo dovolj.
Sladkor zmeriš z refraktometrom, zrele mandarine ga verjetno imajo dovolj.
fikus_ ::
Zelo pomembno količina sladkorja, tako da ga zmeri, če imaš možnost, če ne, za preventivo ga dodaš.
Npr. za breskve moraš dodati sladkor, da potek sploh kaj alkohola priteče.
Kako pa poteka vretje?! Poročaj, kako to bo uspelo.
Npr. za breskve moraš dodati sladkor, da potek sploh kaj alkohola priteče.
Kako pa poteka vretje?! Poročaj, kako to bo uspelo.
Utisevalec ::
"kvalitetna" mandarina bi lahko imela okoli 10% sladkorja v količini, kar je povsem dovolj za alkoholno vrenje. Slive imajo recimo tam-tam. Je pa res da citrusi nimajo lastnega kvasa (to je značilnost koščičastega sadja) tako da nujno dodat kvas za pričetek kvalitetnega alkoholnega vrenja.
Pri citrusih je bolj problem tista bela mrežica ki povezuje ovoj in pa samo meso ker daje med destilacijo izredno grenak/trpek okus, skoraj neprebavljivo. Po drugi strani so v olupku ogromne količine aromatičnih olj ki se lahko destilirajo pri klasični "vodni" destilaciji (to je recimo osnova za "triple sec" likerje). Da nebi tisto "belo" zašlo v kotel skoraj ne vidim možnosti pri celem sadju, osebno bi se lotil tako da bi bi mandarine stiskal (prešal) in potem fermentiral sok (sadno vino) ter nato tisto tekočino destiliral.
Pri citrusih je bolj problem tista bela mrežica ki povezuje ovoj in pa samo meso ker daje med destilacijo izredno grenak/trpek okus, skoraj neprebavljivo. Po drugi strani so v olupku ogromne količine aromatičnih olj ki se lahko destilirajo pri klasični "vodni" destilaciji (to je recimo osnova za "triple sec" likerje). Da nebi tisto "belo" zašlo v kotel skoraj ne vidim možnosti pri celem sadju, osebno bi se lotil tako da bi bi mandarine stiskal (prešal) in potem fermentiral sok (sadno vino) ter nato tisto tekočino destiliral.
TheBlueOne ::
Pozdravljeni, kuhal sem že žganja iz sliv, jabolk, brina.
Ta teden imam možnost dobiti 100 kg mandarin, pa sem razmišljal, da bi skuhal žganje. Nikjer nisem zasledil, da bi kdo to že delal. Naj naredim po enakem postopku kot kuhanje sadjevca in opravim 2 destilaciji? Kaj menite?
Brinove jagode se praviloma dodajo v drugo kuho za okus. Se nakaj zacimb in imas GIN.
Delati alkohol iz sadja je vedno enak postopek, ker imas sladkor v tako obliki, kot ga zelijo kvasovke. V tem primeru je postopek vedno enak. Morda samo na koncu dodas vodo, da se ti ne lepi pri kuhanju, bo pa ta ukrep nekoliko povecal porabo energije.
Kar je pametno in iz meni neznanega razloge ne pocne skoraj nihce je dodati kvasovke. Kupis kvasovke primerne za zganje, naredis starter in dodas. To je fino zato, ker ce ti kvasovke, ki so kljuc do alkohola padejo iz neba ti zna okus variirati. Ce prej kot kvasovke v mesanico pridejo bakterije, to znajo pojesti del sladkorja in namesto alkohola naredijo grenek zanic okus. Mi smo dodajali kvasovke iz piva, razumem pa, da to nima ravno velikokdo na razpolago, potem pac kupis primerne kvasovke.
Drug postopek je, ce kuhas zganje iz zitaric ali pa recimo kromprija, kjer imas skrob. Potem moras zadeve prej drozgati, da dobis iz skroba sladkor. Ampak glede na to, da delas iz sadja, se ne bom razpisal o tem.
Sem opazil, da nekateri pisejo, da ni dovolj sladkorja, kar skoraj ne verjamem. Potem pac dobis manj alkohola. Lahko pa kupis refraktometer in izmeris.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
schrack ::
Utisevalec je izjavil:
"kvalitetna" mandarina bi lahko imela okoli 10% sladkorja v količini, kar je povsem dovolj za alkoholno vrenje. Slive imajo recimo tam-tam. Je pa res da citrusi nimajo lastnega kvasa (to je značilnost koščičastega sadja) tako da nujno dodat kvas za pričetek kvalitetnega alkoholnega vrenja.
Pri citrusih je bolj problem tista bela mrežica ki povezuje ovoj in pa samo meso ker daje med destilacijo izredno grenak/trpek okus, skoraj neprebavljivo. Po drugi strani so v olupku ogromne količine aromatičnih olj ki se lahko destilirajo pri klasični "vodni" destilaciji (to je recimo osnova za "triple sec" likerje). Da nebi tisto "belo" zašlo v kotel skoraj ne vidim možnosti pri celem sadju, osebno bi se lotil tako da bi bi mandarine stiskal (prešal) in potem fermentiral sok (sadno vino) ter nato tisto tekočino destiliral.
Pozdravljeni, pozabil sem pogledati to temo. Ta vikend sem olupil cca 100 kg mandarin neto. Potrudil sem se, da sem postrgal bele trakce, kar se je dalo. Z refraktometrom sem izmeril sok naključno izbranega mandarina, ki je pokazal 14 brix-ov. V sodu sem jih premešal kar z mešalom, s katerim se meša lepilo za ploščice. Dodal sem 3kg sladkorja. Naslednji dan sem dodal dodatno še eno gajbico mandarin in premešal. Refraktometer mi je pokazal 22 brix-ov.
Dodal sem hrano za kvasovke in nato še kvasovke.
Trenutno drozga že "vre".
Upam, da mi uspe.
TheBlueOne ::
Ce si dodal kvasovke in bos imel blizu 100% izkoristek lahko racunas c ca.13% alk na volumen tekocine (brez kuscic, vlaknin itn.). Zakaj ti ne bi uspelo?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
schrack ::
TheBlueOne je izjavil:
Ce si dodal kvasovke in bos imel blizu 100% izkoristek lahko racunas c ca.13% alk na volumen tekocine (brez kuscic, vlaknin itn.). Zakaj ti ne bi uspelo?
TheBlueOne, upam da bo. Prvo destilacijo bom lovil vse do konca, do par procentov. Imam 45 litrski kotel, tako da bo skoraj 3 kotle. Drugo destilacijo pa poberem ene 2 procenta na začetku( metilni), pol pa lovim do ene 45.
Kaj meniš?
Echo, kvasovke sem dal not takoj po končanem mešanju z metlico. Takrat je dišalo božansko. Mandarini so domači iz Obale.
Aja, kvasovke sem dal not Eaton SIHA Aktivhefe 6, prav za žganjekuho.
schrack ::
Včeraj je brozga iz mandarinov nehala z vrenjem. Danes sem odprl pokrov, premešal in z refraktometrom izmeril vrednost.
Pokazal mi je 10 brix. Ko sem zadnjič meril jabolka po končanem vretju, so imela 5 brix-ov. Je to OK?
Pokazal mi je 10 brix. Ko sem zadnjič meril jabolka po končanem vretju, so imela 5 brix-ov. Je to OK?
echo ::
Ja, koliko si imel pa na začetku?
Na odčitano vrednost ima vpliv tudi pridelan alkohol, v pivovarstvu obstajajo kalkulatorji, ki ti izračunajo približek alkoholne stopnje (ampak tukaj ne bodo uporabni).
http://winemakersacademy.com/wine-alcoh...
Ampak rabiš vrednosti v specific gravity, 1.000 stil :)
Lahko prilepiš kakšno sliko brozge?
Na odčitano vrednost ima vpliv tudi pridelan alkohol, v pivovarstvu obstajajo kalkulatorji, ki ti izračunajo približek alkoholne stopnje (ampak tukaj ne bodo uporabni).
http://winemakersacademy.com/wine-alcoh...
Ampak rabiš vrednosti v specific gravity, 1.000 stil :)
Lahko prilepiš kakšno sliko brozge?
schrack ::
Na začetku je bilo 22 brix-ov. Včeraj sem prvič odprl pokrov, ker je nehalo vrenje in dobro premešal.
Danes sem želel začeti s prekuhavanjem ampak brozga je ponovno začela z vrenjem. Bom počakal da ponovno neha.
Prilepim sliko naslednjič, ko bom ponovno odprl pokrov.
Danes sem želel začeti s prekuhavanjem ampak brozga je ponovno začela z vrenjem. Bom počakal da ponovno neha.
Prilepim sliko naslednjič, ko bom ponovno odprl pokrov.
fikus_ ::
Trajanje alkoholnega vretja je zelo odvisno od temperature. Če je okrog 20°C, potem je že 3 tedne dovolj.
schrack ::
Trajanje alkoholnega vretja je zelo odvisno od temperature. Če je okrog 20°C, potem je že 3 tedne dovolj.
17-18 stopinj v mojem primeru. V petek je pokrovček vrelne vehe padel dol in ni bilo več mehurčkov. Z odprtjem in mešanjem drozge, sem očitno spet štartal vrenje. Sedaj bom spet čakal, da nehajo mehurčki na vrelni vehi. Lani sem prekuhaval drozgo iz jabolk in en sod ni prevrel do konca. To sem opazil komaj pri prvi destilaciji, ko sem meril začetni alkohol. Kako bi bil 100% prepričan, da je vretje končano, ne pa da se le-to samo predčasno prekine?
fikus_ ::
Lahko, da si povzročil, da se je še raztopljen CO2 začel spet izločati.
Pri temperaturah, kot pišeš, bo verjetno en mesec dovolj.
Pri temperaturah, kot pišeš, bo verjetno en mesec dovolj.
solatko ::
Če kuhaš slivovko, ne smeš dodajat sladkorja (pravilo z Blok, kjer se je kuhala najboljša slivovka iz štrbusljev-divje slive, z velikimi bodicami na vejah). Slivovka v ustih ne sme zažgat, če dodaš sladkor se zgodi ravno to.
Delo krepa človeka
fikus_ ::
Vsak nov/svež "šnopos" (slivovka, češpljevec, sadjevec, . . . ) "zažge". Je potrebno žganje starat, po pol leta je že "užitno". Je nekaj v zvezi z alkoholi. Bo kdo drug napisal kaj več.
solatko ::
fikus_ Pravo domačo slivovko moraš starat najmanj 7 let, da je taprava. Pri mojemu dedku se je točno videlo, kakšne so bile letine od 200l do samo nekaj steklenic kako leto.
Tudi, če jo staraš, te ob dodanem sladkorju slivovka zapeče, če prav te ne sme, ker je iz sladkorja popolnoma drugačna struktura alkohola, kot iz samega sadja. Tudi pri vinu čutiš, če je bil dodan sladkor.
Tudi, če jo staraš, te ob dodanem sladkorju slivovka zapeče, če prav te ne sme, ker je iz sladkorja popolnoma drugačna struktura alkohola, kot iz samega sadja. Tudi pri vinu čutiš, če je bil dodan sladkor.
Delo krepa človeka
schrack ::
Pri slivovki ne dodajamo sladkorja. Ne boš pa verjel, da naši sosedi Italijani je sploh ne kupijo, če ne zapeče.
Določeni osebki, ki to prodajajo čez mejo, dodajajo velike količine sladkorja, pa tudi ponovno kuhajo brinjevec, prekuhane brinjeve jagode ponovno vržejo v kado, dodajo žakelj sladkorja, malo sadjevca in
ponovno destilirajo čez par tednov...
Določeni osebki, ki to prodajajo čez mejo, dodajajo velike količine sladkorja, pa tudi ponovno kuhajo brinjevec, prekuhane brinjeve jagode ponovno vržejo v kado, dodajo žakelj sladkorja, malo sadjevca in
ponovno destilirajo čez par tednov...
stjan ::
Šnops zažge če je zažgan, premočen oziroma na začetku ni odvzeta "belina" to je kar priteče na začetku in je zelo močno, ter vsebuje še nezaželjene snovi, malo po domače povedano.
Zakaj bi sladkor pekel? Saj praktično v celoti zavre v alkohol.
Schrack, če si sod obprl pazi da ne bo začelo gniti.
Zakaj bi sladkor pekel? Saj praktično v celoti zavre v alkohol.
Schrack, če si sod obprl pazi da ne bo začelo gniti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: stjan ()
fikus_ ::
Da mora biti 7 let stara slivovka, slišim prvič, deluje mi malo na "baba čula baba kazala". Industrijsko pridelano žganje vsekakor ni staro 7 let, pa ga nekateri hvalijo. Pri nestaranju so izvzeti viskiji višjega cenovnega razreda, vinjaki, konjaki, . . . , staranje v sodih in podobno.
Poleg tega če je sadje dozorelo, sploh ni potrebe po sladkanju. To delajo razni zaslužkarji, ki mislijo, da bodo več zaslužili.
Sam trenutno prodajam žganje letnik 2011 shranjeno v steklenih bučah po 50l.
Poleg tega če je sadje dozorelo, sploh ni potrebe po sladkanju. To delajo razni zaslužkarji, ki mislijo, da bodo več zaslužili.
Sam trenutno prodajam žganje letnik 2011 shranjeno v steklenih bučah po 50l.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
schrack ::
Šnops zažge če je zažgan, premočen oziroma na začetku ni odvzeta "belina" to je kar priteče na začetku in je zelo močno, ter vsebuje še nezaželjene snovi, malo po domače povedano.
Zakaj bi sladkor pekel? Saj praktično v celoti zavre v alkohol.
Schrack, če si sod obprl pazi da ne bo začelo gniti.
Stjan, odprl sem ga, par minut premešal in ga ponovno zaprl. ( tej modri sodi z zapiralom), na pokrovu pa je montirana vrelna veha.
Brozga tudi danes še vedno vre, tako da bi jo rad pustil, dokler vre. Nebi smelo zgniti, ker je bilo vloženega veliko truda
. solatko ::
fikus_ Tak recept je pri hiši že preko 200 let. To je tako, kot so nekatere blagovne znamke delali enako skozi generacije in s tem obdržali kvaliteto. Stari žganjekuhi, ki tudi slučajno niso to počeli za prodajo, temveč za lasten užitek in dobre prijatelje, so se pri slivovki tako obnašali, ti pa lahko povem, da je ogromna razlika, ko odpreš zamašek pri taki slivovki in ti dobesedno ven zadišijo peške ali industrijsko slivovko, ki zasmrdi po starih nogavicah.
Za preizkus skuhaj sladkorno želatino, ki jo pustiš prevreti! Sladkor ima določene okuse snovi iz katerih ga pridobivajo, je velika razlika med sladkorji takimi, ki se pridobivajo iz trsa ali sladkorne repe, sladkorje pa vsebujejo tudi druge rastline, vendar je pridobivanje sladkorja iz njih predrago.
Alkohol dajo vse sestavine, ki vsebujejo sladkor in škrob, vendar so potem sami končni destilati, sila različnih okusov in značilnosti, saj bi sicer odpadlo sortiranje sadja in bi se vse kuhalo, kot sadjevec, vemo pa vsi, kakšna razlika je med slivovko, konjakom, brinjevcem, vodko, wiskijem, hruškovcem, sadjevcem,..... in vsako od teh žganj ima tudi različne postopke za izboljšavo okusa in barve.
Na žalost bo bloška slivovka kmalu samo še muzejski eksponat, saj že dreves ni več, ker mladice sproti pokosijo, stara drevesa, ki so še, pa počasi odmirajo. Morda se bo kak mlajši kmet v teh koncih pravi čas odločil, da obnovi nasade štrbuslja in ponovno začne kuhat pravo slivovko.
Za preizkus skuhaj sladkorno želatino, ki jo pustiš prevreti! Sladkor ima določene okuse snovi iz katerih ga pridobivajo, je velika razlika med sladkorji takimi, ki se pridobivajo iz trsa ali sladkorne repe, sladkorje pa vsebujejo tudi druge rastline, vendar je pridobivanje sladkorja iz njih predrago.
Alkohol dajo vse sestavine, ki vsebujejo sladkor in škrob, vendar so potem sami končni destilati, sila različnih okusov in značilnosti, saj bi sicer odpadlo sortiranje sadja in bi se vse kuhalo, kot sadjevec, vemo pa vsi, kakšna razlika je med slivovko, konjakom, brinjevcem, vodko, wiskijem, hruškovcem, sadjevcem,..... in vsako od teh žganj ima tudi različne postopke za izboljšavo okusa in barve.
Na žalost bo bloška slivovka kmalu samo še muzejski eksponat, saj že dreves ni več, ker mladice sproti pokosijo, stara drevesa, ki so še, pa počasi odmirajo. Morda se bo kak mlajši kmet v teh koncih pravi čas odločil, da obnovi nasade štrbuslja in ponovno začne kuhat pravo slivovko.
Delo krepa človeka
fikus_ ::
Če žganje kuhaš iz kakršnega koli "sladkornega" pripravka, to potem ni več žganje! Poleg tega so 200 let nazaj in nekje še sedaj žganje shranjevali v lesenih sodih (hrast, češnja, . . . ) in to se nikakor ne more primerjat s shranjevanjem v stekleni posodi.
Iz mladosti se spomnim, da smo imeli shranjeno žganje v hrastovih sodčkih in je bilo precej rumeno.
Že slivovko je težko dobiti (doma je nakuhamo samo za vzorec, kakšno leto več), češpljevega pa že dolgo ne. Ali pa borovničevo žganje (črničevc) iz borovnic.
Iz mladosti se spomnim, da smo imeli shranjeno žganje v hrastovih sodčkih in je bilo precej rumeno.
Že slivovko je težko dobiti (doma je nakuhamo samo za vzorec, kakšno leto več), češpljevega pa že dolgo ne. Ali pa borovničevo žganje (črničevc) iz borovnic.
solatko ::
fikus_- Če hočeš ohraniti prozorno slivovko, jo moraš hranit v steklenicah, če pa hočeš rumeno, jo pa hraniš v sodih. Slivovka iz navadnih sliv, ni nikoli taka, ker imajo navadne slive veliko manj sladkorja, kot tiste divje češple, ki ne gredo od kosti pa še z drevesa, se jih mora otresat in tolčt, da jih dobiš dol. Je pa to precej mukatrpno in zahtevno delo, ker ne zorijo vse naenkrat, zelene pa niso dobre. Nekako 3 tedne traja vsakodnevno pobiranje tistega, kar streseš dol. Če ne daš pod drevo celten ali polivinila, moraš pa vsako zbrskat iz trave.
Delo krepa človeka
fikus_ ::
Vse to vem, mi ni potrebno razlagati. Sem že zgoraj napisal, kje shranjujemo žganje in kje se je shranjevalo, ko sem bil mulc.
Od kvalitete sliv in alkoholnega vretja je odvisna kvaliteta žganja, od vsebnosti sladkorja pa kolicina alkohola.
Sicer ne vem, kaj misliš z "divjimi češplami" , ampak če je to vrsta slive, dvomim da locis slivo od divje slive.
Od kvalitete sliv in alkoholnega vretja je odvisna kvaliteta žganja, od vsebnosti sladkorja pa kolicina alkohola.
Sicer ne vem, kaj misliš z "divjimi češplami" , ampak če je to vrsta slive, dvomim da locis slivo od divje slive.
solatko ::
fikus_ - Ne vem kako se tej slivi reče pravilno, na Blokah temu pravijo štrbusl in je zelo sladek za jest, veje imajo do 10 cm dolge trnje, plod je okrogel in zrel temno plav, se precej močno drži veje, ob tresenju padejo dol samo res zreli primerki, po velikosti so med bosanko in domačo slivo, so pa okrogli, kot ringlo. Drevo je samosevec, kot borovec in v primeru, da področja ne kosiš imaš v parih letih gozd, z odličnimi sadeži.
Ni cepljena, kot domače slive.
Na Blokah so ta drevesa rastla v "zavrtih (vrtovi blizu hiš) in vrtovih za gospodarskimi poslopji". Nisem pa teh dreves zasledil nikjer drugje v SLO. Od kar se ne kuha več toliko žganja, so ta drevesa tudi na Blokah izredna redkost in so večina samo še na zapuščenih parcelah, saj se razširjajo brez človekove pomoči, praktično kot robide ali divje maline.
Ni cepljena, kot domače slive.
Na Blokah so ta drevesa rastla v "zavrtih (vrtovi blizu hiš) in vrtovih za gospodarskimi poslopji". Nisem pa teh dreves zasledil nikjer drugje v SLO. Od kar se ne kuha več toliko žganja, so ta drevesa tudi na Blokah izredna redkost in so večina samo še na zapuščenih parcelah, saj se razširjajo brez človekove pomoči, praktično kot robide ali divje maline.
Delo krepa človeka
Tomay ::
Najprej osnove https://lj.kgzs.si/Portals/1/strokovni-...
Sam kuham žganje več kot 10 let. Vsako leto kaj izboljšam in se kaj naučim. Zadnja je čiščenje kape in cevi, tudi to je pomembno. Sladkorja ne dodajam nikoli.
Dobra slivovka ne speče, tudi, če je stara samo nekaj mesecev in ni videla drugega kot steklene posode. To s staranim žganjem velja samo za staranje v sodih. V steklu se žganje ne izboljša a na srečo tudi ne poslabša. Po koncu kuhanja zdestiliram še nekaj vode za redčenje. Redčim na 43-45%.
Najpomembnejše kar bi izpostavil je:
1. Tehnološka zrelost sadja. (ko samo dol pada je prepozno)
2. Anaerobno vretje. (drugače imamo kisel šnops v čem smo Slovenci prvaki)
3. Počasno kuhanje in odvajanje prvega toka pri drugem kuhanju.
Sam kuham žganje več kot 10 let. Vsako leto kaj izboljšam in se kaj naučim. Zadnja je čiščenje kape in cevi, tudi to je pomembno. Sladkorja ne dodajam nikoli.
Dobra slivovka ne speče, tudi, če je stara samo nekaj mesecev in ni videla drugega kot steklene posode. To s staranim žganjem velja samo za staranje v sodih. V steklu se žganje ne izboljša a na srečo tudi ne poslabša. Po koncu kuhanja zdestiliram še nekaj vode za redčenje. Redčim na 43-45%.
Najpomembnejše kar bi izpostavil je:
1. Tehnološka zrelost sadja. (ko samo dol pada je prepozno)
2. Anaerobno vretje. (drugače imamo kisel šnops v čem smo Slovenci prvaki)
3. Počasno kuhanje in odvajanje prvega toka pri drugem kuhanju.
Voodoo 4Ever
schrack ::
Najprej osnove https://lj.kgzs.si/Portals/1/strokovni-...
Sam kuham žganje več kot 10 let. Vsako leto kaj izboljšam in se kaj naučim. Zadnja je čiščenje kape in cevi, tudi to je pomembno.
To bi tudi jaz moral naredit. Imam 45l litrski kotel, s kapo zgoraj. Moral bi dati 45l vode in cca 1kg citronske kisline ter destiliramo, dokler ne priteče čista tekočina.
Tako sem nekje bral.
schrack ::
Pozdravljeni, letos je cca 1t jabolk za pretvorit v žganje. Sosed je lani imel podobno količino in je stisnil ven sok in je kuhal le tekočino.
Je kdo razmišljal v tej smeri? Imam možnost stisniti na "pravi" preši. Kaj menite?
Je kdo razmišljal v tej smeri? Imam možnost stisniti na "pravi" preši. Kaj menite?
feryz ::
Odvisno za kaj rabiš žganje. Če boš delal alkohol, potem da. Če bo za šnops, potem ne.
Lahko pa narediš kompromis. Stisneš, jabolčnik za pitje ali kis, kar ostane namočiš za alkohol. Tako se vse ponuca.
Lahko pa narediš kompromis. Stisneš, jabolčnik za pitje ali kis, kar ostane namočiš za alkohol. Tako se vse ponuca.
Zimonem ::
WaterBoy ::
Pozdravljeni, letos je cca 1t jabolk za pretvorit v žganje. Sosed je lani imel podobno količino in je stisnil ven sok in je kuhal le tekočino.
Je kdo razmišljal v tej smeri? Imam možnost stisniti na "pravi" preši. Kaj menite?
Torej boš delal sadjevca, tako kot ga mi kuhamo. Sprešamo jabolka, nekaj se ga pastelizira da ostane sladki, nekaj gre v sod za mošt, da se skisa in potem to pije, nekaj pa v sod in ko se skisa, skuha v šnops
solatko ::
WaterBoy - Zadeva se ne sme skisat, temveč mora prit do alkoholnega vretja, tisto kar se skisa ja za jabolčni kis, ne za šnopc.
Delo krepa človeka
WaterBoy ::
No to ja. Nisem vedel kako naj se izrazim.
Hvala za popravek.
Normalno za kis se skisa :D
Hvala za popravek.
Normalno za kis se skisa :D
schrack ::
Odvisno za kaj rabiš žganje. Če boš delal alkohol, potem da. Če bo za šnops, potem ne.
Lahko pa narediš kompromis. Stisneš, jabolčnik za pitje ali kis, kar ostane namočiš za alkohol. Tako se vse ponuca.
Predlani sem skuhal 3 posode od 500l, pa s tem mojim kotlom od 45l gre zelo počasi. Kis in jabolčnik sta že narejena.
Peljal bi vse skupaj stisnit, odpeljal bi pa samo tekočino za šnops. Not bi dal hrano za kvasovke in kvasovke.
Vidim samo prednosti,se ne more zažgat, porabim ogromno manj plina...
Je dosti manj kuhanja na ta način. Kar bi dobil je osnova za dat not žajbelj, dren, borovnice...
misticnimrk ::
in kvasovke bodo jedle kaj?
veliko sladkorj ostane/je v "mesu" sadeža, zato bo brozga imela večji izkoristek alkoholnega vrenja če boš imel maso vmes kot pa ne.
Dobro je tudi za aromo.
drugače pa vsa čast za 1500l robe skuhat na 45l kotlu.
Sam imam podobno količino robe (letos tropine, vino, sadjevec, slivovka) pa imam 120l kotu in je že to precej zamudno skuhat.. :)
veliko sladkorj ostane/je v "mesu" sadeža, zato bo brozga imela večji izkoristek alkoholnega vrenja če boš imel maso vmes kot pa ne.
Dobro je tudi za aromo.
drugače pa vsa čast za 1500l robe skuhat na 45l kotlu.
Sam imam podobno količino robe (letos tropine, vino, sadjevec, slivovka) pa imam 120l kotu in je že to precej zamudno skuhat.. :)
solatko ::
schrack - Tako se kuha žganje iz vina, če je letina predobra in dobro vino ostane, ker ga je preveč, sicer pa kompletno sadje, lahko tudi mleto, vendar je iz celega boljši šnopc (tako je dejal moj stari oče z Blok).
Delo krepa človeka
Zimonem ::
schrack - Tako se kuha žganje iz vina, če je letina predobra in dobro vino ostane, ker ga je preveč, sicer pa kompletno sadje, lahko tudi mleto, vendar je iz celega boljši šnopc (tako je dejal moj stari oče z Blok).
Celo sadje nikoli. Ker prej gnije brozga preden se zadeva sfermentira do konca. Sadje za namakanje(fermentacijo) se vedno zmelje-zdrobi.
misticnimrk ::
schrack - Tako se kuha žganje iz vina, če je letina predobra in dobro vino ostane, ker ga je preveč, sicer pa kompletno sadje, lahko tudi mleto, vendar je iz celega boljši šnopc (tako je dejal moj stari oče z Blok).
Celo sadje nikoli. Ker prej gnije brozga preden se zadeva sfermentira do konca. Sadje za namakanje(fermentacijo) se vedno zmelje-zdrobi.
poanta je, da je lupina načeta in po možnosti so kosi "mesa" manjši.
npr. sam jabolka pobiram in dodajam sproti, jih očistim in narežem na manjše kose/krhlje.
solatko ::
Zimonem - Na Blokah se je sadje metalo v kadi in, ko se je opravilo alkoholno vretje, vse skupaj, čim bolj neprodušno zaprlo in kuhalo, ko je zapadel sneg, ker je bilo vode za hlajenje škoda in še hladilo se je lepše s snegom. Sadje se je samo ločevalo, glede na letino - hruške in slive vsako zase, ostalo v isto kad. Če je bila letina slaba, se je ločilo samo slive.
Tako se jaz spomnim, ker se je to pri nas dogajalo vsako leto, ko sta umrla starša pa se s tem početjem ni ukvarjal nihče več. Stari oče in pozneje, ko se je v penzionu umaknil nazaj domov iz Ljubljane, tudi moj oče sta žganje strogo ločevala po sestavi in letih, slivovka se je začela uporabljat šele po 7-ih letih, tako de si v špajzi lepo videl, kakšne letine so bile sedem let nazaj.
Tako se jaz spomnim, ker se je to pri nas dogajalo vsako leto, ko sta umrla starša pa se s tem početjem ni ukvarjal nihče več. Stari oče in pozneje, ko se je v penzionu umaknil nazaj domov iz Ljubljane, tudi moj oče sta žganje strogo ločevala po sestavi in letih, slivovka se je začela uporabljat šele po 7-ih letih, tako de si v špajzi lepo videl, kakšne letine so bile sedem let nazaj.
Delo krepa človeka
Zimonem ::
Zimonem - Na Blokah se je sadje metalo v kadi in, ko se je opravilo alkoholno vretje, vse skupaj, čim bolj neprodušno zaprlo in kuhalo, ko je zapadel sneg, ker je bilo vode za hlajenje škoda in še hladilo se je lepše s snegom. Sadje se je samo ločevalo, glede na letino - hruške in slive vsako zase, ostalo v isto kad. Če je bila letina slaba, se je ločilo samo slive.
Tako se jaz spomnim, ker se je to pri nas dogajalo vsako leto, ko sta umrla starša pa se s tem početjem ni ukvarjal nihče več. Stari oče in pozneje, ko se je v penzionu umaknil nazaj domov iz Ljubljane, tudi moj oče sta žganje strogo ločevala po sestavi in letih, slivovka se je začela uporabljat šele po 7-ih letih, tako de si v špajzi lepo videl, kakšne letine so bile sedem let nazaj.
Nehaj najedati z zgodbicami, postopek je enak povsod. Te tvoje garsonjera boy zgodbe so dolgovezno često pa tudi napačne.
Alkohol če ga ne staraš v sodu ali posodi iz katere srka aromo, ne pridobi nič. Ni ti jasna. Sam princip kuhanja, ne staranja.
solatko ::
Zimonem - Razumem gospod, ni priporočljivo pripovedovat življenskih zgodbic in izkušenj, ki jih s tem pridobiš, če prav je od pokrajine do pokrajine velika razlika v pripravi in samem kuhanju, seveda princip je isti, saj gre zadestilacijo.
Delo krepa človeka
Zimonem ::
Zimonem - Razumem gospod, ni priporočljivo pripovedovat življenskih zgodbic in izkušenj, ki jih s tem pridobiš, če prav je od pokrajine do pokrajine velika razlika v pripravi in samem kuhanju, seveda princip je isti, saj gre zadestilacijo.
Ne pojem fermentacije ti je bloška vas blokar zaplankan. Strici so mi povedali pa pametovanje mimo vseh izkušenj je pač hobi nekaterim. Najraje tistim iz prestolnice.
schrack ::
misticnimrk je izjavil:
in kvasovke bodo jedle kaj?
veliko sladkorj ostane/je v "mesu" sadeža, zato bo brozga imela večji izkoristek alkoholnega vrenja če boš imel maso vmes kot pa ne.
Dobro je tudi za aromo.
drugače pa vsa čast za 1500l robe skuhat na 45l kotlu.
Sam imam podobno količino robe (letos tropine, vino, sadjevec, slivovka) pa imam 120l kotu in je že to precej zamudno skuhat.. :)
Kvasovke bodo jedle hrano, ki jo bom dodal in sladkor iz jabolčnika. Verjamem, da je s sadeži večji izkoristek in boljša aroma. Ampak razlog je moj kotel, ni mi za kupovat novega. Iz 11 30kg vreč, ki sem jih lani spravil v 500l posodo, bom letos imel le cca 120l brozge, to je cca 4 kotle.
schrack ::
Ste destilirali letošnjo letino :).
Pravkar destiliram jabolka. Pri prvi destilaciji sem kuhal do cca 10%.
Pri drugi sem odstranil na začetku malenkost več kot 1% (metanol), pol pa lovil do 50%.
Skupna jakost pri drugi destilaciji je 76%, kar mi je nekam zelo visoko. Bral sem, da bi morala biti okrog 65-70.
Zakaj je prišlo do take jakosti?
Pravkar destiliram jabolka. Pri prvi destilaciji sem kuhal do cca 10%.
Pri drugi sem odstranil na začetku malenkost več kot 1% (metanol), pol pa lovil do 50%.
Skupna jakost pri drugi destilaciji je 76%, kar mi je nekam zelo visoko. Bral sem, da bi morala biti okrog 65-70.
Zakaj je prišlo do take jakosti?
fikus_ ::
"Pri prvi destilaciji sem kuhal do cca 10%."
Tukaj bi lahko malo prej nehal, pri 15-20%
"Pri drugi sem odstranil na začetku malenkost več kot 1% (metanol), pol pa lovil do 50%."
Tukaj pa bi lahko destiliral do 30%-20%. To je tudi vzrok, da imaš 76%. Pri tako nizkih koncentracijah, še posebej pri drugi rundi, moraš pazit, kako debel je curek žganja. Če je predebel, je takšno žganje rado motno.
Kako dolgo destiliraš, je pa tudi odvisno od kvalitete brozge. Na koncu pri nizkih % alkohola začne teči "kisla voda". Različni alkoholi hlapijo pri različnih tempetraturah (mislim da že pri okrog 80°C in več).
Tukaj imaš nekaj napisano o žganjekuhi ter redčenju žganja. Pazi pri vodi, ki jo dodajaš, da ne bo žganje motno.
Tukaj bi lahko malo prej nehal, pri 15-20%
"Pri drugi sem odstranil na začetku malenkost več kot 1% (metanol), pol pa lovil do 50%."
Tukaj pa bi lahko destiliral do 30%-20%. To je tudi vzrok, da imaš 76%. Pri tako nizkih koncentracijah, še posebej pri drugi rundi, moraš pazit, kako debel je curek žganja. Če je predebel, je takšno žganje rado motno.
Kako dolgo destiliraš, je pa tudi odvisno od kvalitete brozge. Na koncu pri nizkih % alkohola začne teči "kisla voda". Različni alkoholi hlapijo pri različnih tempetraturah (mislim da že pri okrog 80°C in več).
Tukaj imaš nekaj napisano o žganjekuhi ter redčenju žganja. Pazi pri vodi, ki jo dodajaš, da ne bo žganje motno.
schrack ::
Fikus pozdravljen,
v 40l kotel sem zlil 40l 38% tekočine iz prve destilacije.
Prvih 12l mi je teklo konstantno nad 75%, zadnji liter je pa naglo padal proti 40.
Ni varjante, da bi skupna zmes imela okrog 65.
Sredinski tok je potrebno zaustaviti od 45-50%, tako je po vseh člankih, ki sem jih prelistal.
Ta je en od njih.
https://www.pomurec.com/vsebina/20559/D...
v 40l kotel sem zlil 40l 38% tekočine iz prve destilacije.
Prvih 12l mi je teklo konstantno nad 75%, zadnji liter je pa naglo padal proti 40.
Ni varjante, da bi skupna zmes imela okrog 65.
Sredinski tok je potrebno zaustaviti od 45-50%, tako je po vseh člankih, ki sem jih prelistal.
Ta je en od njih.
https://www.pomurec.com/vsebina/20559/D...
DeusB ::
Sam kuham prvič dokler teče cca. 5%, pri drugi destilaciji odstavim kakšna 2% prvega toka, potem pa lovim do 45% srednji tok pri jabolkah in sadju nasploh, razen slive. skupaj je potem med 55-70 odvisno. Je pa tudi odvisno pri kaksni temperaturi si meril žganje! LAhko pride do par % odstopanja. Merilci so ponavadi umerjeni na temperaturo 20C
Zgodovina sprememb…
- spremenil: DeusB ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Pospešeno staranje alkoholnih pijač - sam svoj mojsterOddelek: Znanost in tehnologija | 1831 (487) | Mercier |
| » | Whisky (strani: 1 2 3 4 … 19 20 21 22 )Oddelek: Loža | 228742 (7204) | FrankSinatra |
| » | Močna žganja (Močeradovec,gadovec,...)Oddelek: Loža | 7913 (6639) | Malajlo |
| » | kondenzacija etanola?Oddelek: Loža | 6070 (5187) | SeMiNeSanja |
| » | Žganjekuha- šmarnicaOddelek: Loža | 5183 (4828) | The Player |