IQ

Hvala.

V resnici so krivi testi IQ, ki ne merijo pameti, ampak sposobnost reševanja testov IQ. Ljudje sigurno ne postajamo pametnejši, sploh pa ne tako hitro. Postajamo pa spretnejši v reševanju testov IQ.

Ja. Moj post je bolj namenjen tistim, ki iz izmerjenaga IQ-ja pumpajo ''negativno drugačnost''.

IMO je v danasnjem casu visji IQ zaradi tega, ker je znanje lazje dostopno kot kadarkoli prej in seveda dejstvo, da je zmeraj vec intelektualnega dela in zmeraj manj fizicniga.

Praclovek je dobro razvil misice, danasnji clovek pa mozgane.

Koliko ima po vašem osebnem mnenju IQ-ja Damjan Murko? Glede nato, kako se zna samopromovirati in izkoristiti ljudi na njegov račun? Verjetno to zahteva nekaj logičnega razmišljanja?

Smurf je 7. mar 2016 ob 08:49 izjavil:

IMO je v danasnjem casu visji IQ zaradi tega, ker je znanje lazje dostopno kot kadarkoli prej in seveda dejstvo, da je zmeraj vec intelektualnega dela in zmeraj manj fizicniga.

Praclovek je dobro razvil misice, danasnji clovek pa mozgane.

Možgani so enako razviti, samo izobraženi so ljudje sedaj bolj. Sodobni atleti so hitrejši in močnejši od "pračloveka".

Da merjenje IQ nima dosti skupnega z inteligenco, ti lahko pove že preprosta logika. Če rezultate naraščanja IQ interpoliraš za nazaj, bi lahko sklepal, da so bili v antiki ljudje debili. Na testu IQ bi dosegli recimo 50 točk. Ampak ko bereš Platona, ti mora biti jasno, da so bili pred 2000+ leti ljudje v resnici enako pametni, kot so sedaj.

Okapi je 7. mar 2016 ob 11:13 izjavil:

Možgani so enako razviti, samo izobraženi so ljudje sedaj bolj. Sodobni atleti so hitrejši in močnejši od "pračloveka".

Da merjenje IQ nima dosti skupnega z inteligenco, ti lahko pove že preprosta logika. Če rezultate naraščanja IQ interpoliraš za nazaj, bi lahko sklepal, da so bili v antiki ljudje debili. Na testu IQ bi dosegli recimo 50 točk. Ampak ko bereš Platona, ti mora biti jasno, da so bili pred 2000+ leti ljudje v resnici enako pametni, kot so sedaj.

Sodobni clovek bo imel vec sinapticnih povezav kot nekdo v pra-veku, pa je to samo prva stvar, ki mi pade na misel. IMO je primerjava ucenja in mozganov cisto primerljiva misicam in vadbi.

Platon je po kolicini ucenja in intelektu bil precej bolj podoben sodobnemu cloveku, kot pa povprecnemu cloveku v svojem casu.

Sodobni atleti vadijo za neko specializirano podrocje. V povprecju pa je bil praclovek vseeno bolj fit od sodobnega povprecnega cloveka.

Bryn je 7. mar 2016 ob 11:48 izjavil:

Lahko torej človek s povprečno inteligenco doseže nivo genija le s količino učenja torej tvorjenja novih nevronskih povezav? In ali ima neka genetska predispozicija vlogo pri tem, ne govorim črnci vs. belci vs. azijci?

Ne, ne more. Nivo ucenja te pac spravi na neko stopnjo, ne pa poljubno veliko. Predvsem je tudi vazno kdaj se zacnes uciti, najvisji gain imas, ko si se mlad. Pri 50ih letih starosti se ti bo ucenje poznalo bistveno manj. Genetska predpozicija ima nekaj vpliva, ampak studijo kazejo, da bistveno manj kot okolje. Oz. z drugimi besedami crnci imajo v povprecju nizji IQu zato, ker izhajajo iz revnejsih druzin/krajev kot belci in imajo slabse moznosti za razvoj. Ne pa za to, ker so crni. Recimo Azijci pa zabijejo vec casa za piljenje zannja kot njihovi evropski vrstniki.

So what?
Ne spremeni dejstva, da so belci s suznji ravnali kot ... s suznji.
Posledice so se danes ocitne, kultura te je tega naucila in mnogi imate se vedno radi te predsodke.

"Race is a socially constructed concept, not a biological one. It derives from people's desire to classify."

Ko citiraš (in lepiš slike) zraven prilepi še vir, da se ognemo selektivnemu citiranju.
2. člen pravil.

Okapi je 7. mar 2016 ob 11:13 izjavil:

Da merjenje IQ nima dosti skupnega z inteligenco, ti lahko pove že preprosta logika. Če rezultate naraščanja IQ interpoliraš za nazaj, bi lahko sklepal, da so bili v antiki ljudje debili. Na testu IQ bi dosegli recimo 50 točk. Ampak ko bereš Platona, ti mora biti jasno, da so bili pred 2000+ leti ljudje v resnici enako pametni, kot so sedaj.

IQ testi so namerno ustvarjeni, da kultura in izobrazba nimata nekega velikega vpliva na njih. Če nekdo pač poriva piramido skozi okroglo luknjo, potem ni neizobražen, ampak ima nizek IQ.

IQ prednikov

Dosti stvari o podobni tematiki s kupom povezav na razne znanstvene članke je v temi Učinki kulture

Okapi je 7. mar 2016 ob 14:56 izjavil:

Kdor misli, da smo ljudje leta 2016 kaj pametnejši, kot so bili ljudje pred 2000 leti, nima ravno visokega IQ

V povprečju smo bolj izobraženi, pametnejši pa nismo čisto nič bolj.

Pametnejsi je zelo ohlapen izraz. Inteligentnejsi definitivno smo.

OK razumem, vsi smo enaki (razen barve seveda)
Ampak ali mi lahko kdo razloži, zakaj npr. 500 let nazaj (pred zlobnim koloniziranjem) nista bila Afrika in Evropa na istem stanju razvoja?

Teorija o magični zemlji ne velja, ker afrikanerji so bili vsi belci.

jype je 7. mar 2016 ob 15:38 izjavil:

danielkreg> Ampak ali mi lahko kdo razloži, zakaj npr. 500 let nazaj (pred zlobnim koloniziranjem) nista bila Afrika in Evropa na istem stanju razvoja?

A mi lahko razložiš, zakaj so znali Arabci pred 1200 leti izračunat obseg Zemlje, zakaj so imeli tržno gospodarstvo in zakaj so utemeljili svobodo govora, Evropejci pa ne?

Ja zlata doba islama, ko so izvajali đihad po evropi in plenili ter posiljevali vse po spisku. Črnci so se sploh meli fino pod arabskimi gospodarji, vsaj tisti ki so se rodili z napačnem spolom. Zastonj operacije za spremembo spola :D Koran ni ravno kredibilen vir sine, vsaj ne za tiste ki nismo poročeni s svojo sestrično.

Če danes oropam banko, se bom tudi jaz juti miljonar.

Okapi je 7. mar 2016 ob 15:02 izjavil:

Pamet = inteligenca.
Eno je slovenski izraz, drugi pa tujka, pomenita pa natanko isto.

Inteligentnejši definitivno nismo.

O.

@okapi
Brez neke izobrazbe se inteligenca ne manifestira na prepoznaven nacin. Glede tega smo danes v veliki prednosti.

garamond> Ker je to precej heretična trditev za tole temo

Ne, ni, ker si jo dopolnil z dostavkom, ki je zelo pomemben.

Večina si predstavlja, da ima genetika tak vpliv, da so črnci neumni, židje pa pametni, pa to seveda ne drži.

garamond> Genetski vpliv na IQ posameznika izključno zaradi rase je verjetno tako majhnen oziroma ničen (ne vem), da je že zanemarljiv.

Ja. Na žalost to ne velja za kulturni vpliv.

Razlike med ljudmi seveda so, a večina genov potrebuje ustrezne dražljaje iz okolja, da se izrazijo, kakor potem dejansko se, tako da je tudi predispozicija uporabna le v specifičnem okolju.

Pomanjkanje kakšnih nutrientov v ključnih fazah razvoja možgane razmeroma hitro naredi manj plastične, na primer.

Smurf je 7. mar 2016 ob 18:24 izjavil:

Dva brata, ki bosta zivela narazen bosta imela priblizno tako korelacijo v IQju, kot stars-posvojen otrok. Pa pri vseh vpliva tudi okolje. Jaz si ne bi upal trditi, da ima genetika vecji vpliv.

Tudi, ce sta tvoja starsa profesorja z visokim IQjem, bosta mocno nate vplivala kot okolje, ne bo se poznala samo genetika.

Ta vprašanja si je zastavljajo že precej ljudi, je precej raziskav glede tega: na wikipediji je povzetek, za razlike v IQ-ju v populaciji je genetski vzrok od 0.2 (nizko, v otroštvu) pa tja do 0.8 (odrasli). Je tudi odvisno kaj točno merimo, ali je to samo spomin, govor, prostorska predstava ipd.

Po mojem mnenju ima genetika malo večji vpliv kot okolje, ni pa to bistveno večji vpliv. Na splošno bi rekel da genetika in okolje kar enako pripomoreta, tako kot še v mnogo drugih lastnostih.

danielkreg je 8. mar 2016 ob 09:56 izjavil:

garamond je 7. mar 2016 ob 18:20 izjavil:

Genetski vpliv na IQ posameznika izključno zaradi rase je verjetno tako majhnen oziroma ničen (ne vem), da je že zanemarljiv.

Genetski vpliv na barvo kože je tudi ničen a ne? Pa na obliiko las. Pa na strukturo kosti. Pa na obćutljivost na razne bolezni... Na vse vpliva, razen na IQ. Zato pa sta bila 500 let nazaj afrika in evropa isto razvita a ne?

Tvoja navedba je morda res pravilna, ampak dokaz je pa katastrofa.

5000 let nazaj je postal Egipt (torej sever Afrike) zibelka civilizacije, medtem pa so na ozemlju, ki se mu danes reče "Evropa" bivakirala in migrirala neka plemena.

In ja, ko so v Britaniji postavljali Stonehenge, so v Egiptu zgradili prvo piramido. Če se za Stonehenge ugiba kdaj je bila zgrajen (med 3000 in 2000 pr.n.š.), za piramido ni potrebno, ker imamo za njeno izgradnjo pisne vire o gradnji in razlogu za gradnjo (med 2667 in 2648 pr.n.š., 3. dinastija, grobnica faraona Djoserja, investitor je bil Imhotep).

Genetika, mar ne?

Ali pa so morda piramide gradili mali zeleni?

Za razvoj civilizacij je bila najbolj pomembna geolokacija, ne pa genetika. To so osnove zgodovine.

Smurf je 8. mar 2016 ob 12:37 izjavil:

Za razvoj civilizacij je bila najbolj pomembna geolokacija, ne pa genetika. To so osnove zgodovine.

Seveda je bila pomembna lokacija. To je jasno vsem, ki so kdaj odprli knjigo o tem delu zgodovine. Ampak potem boš s tem zelo težko dokazoval vpliv genetike. Če situacijo 6000 let nazaj pojasni lokacija (kar jo), potem jo ne more pojasniti genetika. Potem mora nujno veljati, da genetika tudi more pojasniti razlik v razvoju 500 let nazaj.

Iz tega prideta enostavna zaključka:
- Odsotnost dosežkov ne pomeni nujno nižjo raven IQ.
- Prisotnost dosežkov ne pomeni nujno višjo raven IQ.

Iz njih sledi sklep: povprečen IQ populacije se ne more meriti po dosežkih populacije.

To seveda ne pomeni, da biološki IQ ni ali ne more biti povezan z genetiko. Ampak populacijski dosežki niso ustrezen test za takšno povezavo.

In to je samo ena izmed mnogih napak, ki jih ljudje pogosto delamo, ko beseda nanese na IQ, merjenje IQ, pomen IQ, vrednotenje IQ, primerjanje IQ, ... Vlečemo neke zaključke, ki jih podatki niti v sanjah ne podpirajo. Pri kakšni stvari je razlaga bolj suhoparno tehnična, pri drugi pa je lahko tudi bolj poljudna s protiprimeri.

Tole o argumentu razvitosti se lahko človek samo reži, ker lahko s prstom pokaže na primere, kjer je velecenjena Evropa ali t.i. "zahodni svet" precej zaostajal za deli sveta, ki se jih danes šteje za zaostale. Potem pa pride ven iz tega nek argument o genetiki.

Fojbiran je 8. mar 2016 ob 13:04 izjavil:

In ja, ko so ottomančki okupirali evropo, je bila prva evropska univerza stara že 600 let

Oh ti evropejci, kaj se gredo.

In kljub temu najmanj 150 let za časom, glede na to, da se za najstarejšo univerzo še debatira, če je to Al Quaraouiyine v Maroku ali Ez Zitouna v Tunisu.

In seveda ... kaj točno naj bi to povedalo o IQ?

Fojbiran je 8. mar 2016 ob 13:08 izjavil:

Tole o argumentu razvitosti se lahko človek samo reži, ker lahko s prstom pokaže na primere, kjer je velecenjena Evropa ali t.i. "zahodni svet" precej zaostajal za deli sveta, ki se jih danes šteje za zaostale. Potem pa pride ven iz tega nek argument o genetiki.

Ne muti.

Evropa je bila do nedavnega pod ledom, kar ni bilo pod ledom pa je bila hosta.

S kamenimi orodji je res preprosto podirati drevesa in delati njive.

Jebiga. Če bi bili pametni, potem bi pač izumili bron. Tako, kot so ga v istem času izumljali po celotnem sredozemlju, bližnjem vzhodu in še kje.

Kako so pa takratni prebivalci britanije "pod ledom" postavljali Stonehenge, boš pa seveda tudi lahko ti povedal.

In kljub temu najmanj 150 let za časom, glede na to, da se za najstarejšo univerzo še debatira, če je to Al Quaraouiyine v Maroku ali Ez Zitouna v Tunisu.

In seveda ... kaj točno naj bi to povedalo o IQ?

Education at Al Quaraouiyine University concentrates on the Islamic religious and legal sciences with a heavy emphasis on, and particular strengths in classical Arabic grammar/linguistics and Maliki law, although a few lessons on other non-Islamic subjects such as French, English and IT are also offered to students.

Pove vse o IQ kar moraš vedeti.

Če imenuješ to za univerzo, potem je tudi vsak samostan univerza.

Until now, the Candida Casa monastery, founded in 371 AD in Galloway, Scotland, was believed to be the oldest Christian monastery in Europe, followed by the St. Martin monastery in the Pyr?n?es-Orientales, France (373 AD).

Jebiga. Če bi bili pametni, potem bi pač izumili bron. Tako, kot so ga v istem času izumljali po celotnem sredozemlju, bližnjem vzhodu in še kje.

Kako so pa takratni prebivalci britanije "pod ledom" postavljali Stonehenge, boš pa seveda tudi lahko ti povedal.

The Chalcolithic (English /?kaelk?l'l???k/;[1] Greek: ?????? khalkós, "copper" and ????? líthos, "stone")[1] period or Copper Age,[1] also known as the Eneolithic[1] or AEneolithic (from Latin aeneus "of bronze"), is a phase of the Bronze Age[citation needed] before it was discovered that adding tin to copper formed the harder bronze. The Copper Age was originally defined as a transition between the Neolithic and the Bronze Age. However, because it is characterized by the use of metals, the Copper Age is considered a part of the Bronze Age[citation needed] rather than the Stone Age.

The archaeological site of Belovode on the Rudnik mountain in Serbia contains the world's oldest securely dated evidence of copper smelting at high temperature, from 5,000 BCE.

An archaeological site in Serbia contains the oldest securely dated evidence of copper making at high temperature, from 7,500 years ago. The find in June 2010 extends the known record of copper smelting by about 800 years, and suggests that copper smelting may have been invented in separate parts of Asia and Europe at that time rather than spreading from a single source.[3] In Serbia, a copper axe was found at Prokuplje, which indicates that humans were using metals in Europe by 7,500 years ago (~5,500 BCE), many years earlier than previously believed.[6] Knowledge of the use of copper was far more widespread than the metal itself. The European Battle Axe culture used stone axes modeled on copper axes, even with imitation "mold marks" carved in the stone.[7] Ötzi the Iceman, who was found in the Ötztal Alps in 1991 and whose remains were dated to about 3300 BCE, was found with a Mondsee copper axe.