» »

Smrt obžalujem, razen ...

Smrt obžalujem, razen ...

«
1
2

Shegevara ::

S to temo bi rad ugotovil vaša mnenja o določenih ljudjeh in tudi vaša mnenja o tem, ali se vam zdi, da je v določenem načinu razmišljanja nekaterih ljudi kaj "nečloveškega", ali se pa tako samo meni zdi.

Gre se za ljudi, ki znajo sočustvovati, ki poznajo usmiljenje, vendar pa bi pod izrednimi pogoji brez pomisleka umorili ali tudi samo doživeli smrt nekoga in imeli pri tem pozitivne občutke.

Tudi če je umor osebe nujno potreben in dober za človeštvo (npr. umor Hitlerja na oblasti, umor hudega zločinca, ki je ušel kazni, itd...), je po mojem mnenju človeško, da se umor še vseeno obžaluje, češ, situacije nismo znali drugače obvladati, morali smo osebo ubiti. Druge alternative ni bilo, smo pa potrti ker je do take situacije prišlo in srčno upamo, da tega v prihodnje ne bo potrebno početi.

Popolnoma barbarsko se mi zdi, da bi kdo bil navdušen in srečen, če nekdo umre. Tudi če umre kdorkoli, tudi če te življensko ogroža.

Primeri meni katastrofalnega početja:





Takšni ljudje so zame samo visoko funkcionalni psihopati. Ljudje, ki uživajo v smrti, vendar pa smrti vseh ljudi ne posplošujejo ampak uživajo v smrti samo določenih ljudi (da drugim morda ne bi izpadli kot duševno neprilagojeni).

Normalen človek vsaj po mojem mnenju ne bi smel imeti takšnega mišljenja. Normalen človek bi moral reči, da se ljudi ne ubija, razen če res ne gre drugače. In bi tudi vsekakor tudi v srcu imeli težko rano, četudi je umorjen še kako kriminalen človek.

Zanima me kakšno je vaše mnenje.

Vikking ::

Ne moreš govoriti o psihopatih če gre za kolektivno mišljenje.

Tudi ko je Hitler umrl se je veselilo na miljone ljudi. Pa niso bili psihopati. Povsem normalno in za pričakovati je da se boš veselil smrti sovražnika. Da bi pa obžaloval smrt hitlerja, Osame in ostalih vodij ki so zakrivili smrt in trepljenje na tisočev ljudi (civilistov) pa je IMO smešno.

SimplyMiha ::

Jah, Hollywood pa vse to. Vsak dan vidiš lažne prizore smrti in te konditionira, desensitivizira. Čim pa vidijo, kako nastane goveji ali svinjski zrezek, takoj za bajto praznijo želodec. In taki ljudje navdušeno podpirajo bombardiranje daljnih dežel v imenu vojne proti terorizmu. Navsezadnje ne čutijo posledic, dokler se le-te ne prikažejo v obliki radikalcev v eksplozivnem jopiču.

Shegevara ::

Vikking je izjavil:

Ne moreš govoriti o psihopatih če gre za kolektivno mišljenje.

Tudi ko je Hitler umrl se je veselilo na miljone ljudi. Pa niso bili psihopati. Povsem normalno in za pričakovati je da se boš veselil smrti sovražnika. Da bi pa obžaloval smrt hitlerja, Osame in ostalih vodij ki so zakrivili smrt in trepljenje na tisočev ljudi (civilistov) pa je IMO smešno.


Pri obžalovanju smrti recimo Hitlerja, se ne gre za to, da bi z obžalovanjem na kak način izrazili naše strinjanje z njihovimi dejanji. Obžaluje se namreč to, da je do te situacije moralo priti. Prikazati žalost, da se takšne stvari dogajajo, in da je smrt ena izmed opcij, ki stvari reši. Pri tem ne bi smelo biti veselja in rajanja.

rupsi31 ::

Ne vem zakaj bi nekdo obžaloval, če bi usmrtil Hitlerja ali pa Stalina oz. kakšno podobno gnusobo.

Shegevara ::

rupsi31 je izjavil:

Ne vem zakaj bi nekdo obžaloval, če bi usmrtil Hitlerja ali pa Stalina oz. kakšno podobno gnusobo.


Žaloval ne bi za osebo kot tako, žaloval bi, ker se je umor moral zgoditi. Pa načeloma mi je vseeno če ne žaluješ, le izražanje sreče ob smrti me moti.

Umor je umor. Lahko je pozitiven (naprimer umor gnusobe) ali negativen, vsekakor je potrebno nezadovoljstvo, da se to mora dogajati, ne glede na to ali je za človeštvo umor pozitiven ali ne.

SimplyMiha ::

Uboj je uboj, pa če gre za morilskega tirana ali nedolžnega osnovnošolčka - vzameš življenje, ostane s tabo za vselej. Kdor je enkrat ubijal, to lažje ponovi - kar potrjujejo študije, ki so ugotovile, da mučitelji živali pogosteje postanejo morilci.

Kdor iz gole zlobe drugemu smrt želi, si usmiljenja ne zasluži.

SimstrX ::

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...

Shegevara ::

SimstrX je izjavil:

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...


Brez skrbi, da sem tudi na kaj takega pomislil. Še vedno ne bi bil nič bolj srečen, če bi oseba dobila smrtno kazen kot pa dosmrtno ječo, v obeh primerih bi bil isto potrt. Zakaj le ne bi bil? Izgubil sem najbližje.

SimplyMiha ::

Potem so tu še pacienti, ki tulijo od žalosti, ko se stegne kak Toše Proeski. Da pa bi kako solzo potočili za tisoče nedolžnih, ki dnevno umirajo pod bombami, naboji in rezili, jok, to pa ne, so vse porabili za Tošeta. Šele, ko jim pokažeš videoposnetek usmrtitve človeka, prebledijo kot stena.

dope1337 ::

SimstrX je izjavil:

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...


Te čist zastopim. Ampak mi zaradi smrti/uboja/umor/usmrtitve te osebe ne bo prav nič lažje, vsekakor se pa ne bom veselil. Njegovo smrt si bom vzel kot opomin, na vse kar je le-ta oseba naredila v svojem življenju.

Bi pa vsekakor občutil nekakšno olajšanje ob vedenju, da le-te osebe ni več na svetu.

P.S. Vse to je pogojeno na prisebno razmišljanje (kar to pač naj bi bilo?). Ziher bi mi ga pa tu ter tam čist spipal in bi potencialno lahko naredil kakšno nerazmuno stvar, ki bi jo po vsej verjetnosti kasneje obžaloval.
"Everybody is a genius. But if you judge a fish by its ability to climb a tree
it will live its whole life believing that it is stupid."
-Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dope1337 ()

rupsi31 ::

SimplyMiha je izjavil:

Kdor je enkrat ubijal, to lažje ponovi - kar potrjujejo študije, ki so ugotovile, da mučitelji živali pogosteje postanejo morilci.


Enkrat se odvzel življenje zavestno prašiču z nožem. Sem zato potencijalen morilec?

Shegevara ::

rupsi31 je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Kdor je enkrat ubijal, to lažje ponovi - kar potrjujejo študije, ki so ugotovile, da mučitelji živali pogosteje postanejo morilci.


Enkrat se odvzel življenje zavestno prašiču z nožem. Sem zato potencijalen morilec?


odvisno od tega koliko si pri tem užival in imel pri tem zadovoljstva ... za moje pojme.

imagodei ::

SimplyMiha je izjavil:

Uboj je uboj, pa če gre za morilskega tirana ali nedolžnega osnovnošolčka - vzameš življenje, ostane s tabo za vselej.

Normalnemu človeku, rojenemu konec 20. ali v začetku 21. stoletja v zahodni demokraciji, ubijanje drugih ljudi res ne bi smel biti prijeten posel. Nasprotno, ob tem bi morali občutiti strašno nelagodje, pa naj gre za zlobnega diktatorja, pravnomočno obsojenega na smrt, ali pa za nedolžno šolarko. Mene miselni eksperimenti, v katerih nastopam kot hladnokrvni eksekutor, precej vznemirijo in občutim ob tem fizično slabost.

No, eno je hladnokrvno vzeti življenje, magari v vlogi sodnega rablja, drugo je, če to storiš iz sile, po možnosti v navalu adrenalina. Po mojem mnenju je vsak, ki gre po tistem, ko vzame življenje, brez težav na pivo in burek, duševno moten v širšem pomenu izraza: ni sicer bolnik, ki bi ga mučila nerazsodnost, psihoze, prividi ali fobije oz. druge motnje obnašanja; je pa izrazito neprilagojen današnjim razmeram in torej nenormalen.

SimplyMiha je izjavil:

Kdor je enkrat ubijal, to lažje ponovi - kar potrjujejo študije, ki so ugotovile, da mučitelji živali pogosteje postanejo morilci.

S to pavšalno ugotovitvijo se pa ne morem strinjati. Množica ljudi je ubijala iz nuje, med vojno, kjer je moral streljati na nasprotnika, sicer bi sam izgubil življenje. So ljudje, ki so morali ubiti v upravičenem silobranu. Pa ti ljudje v normalnih okoliščinah ne bodo nič lažje zaklali zoprne žene, kot pa povprečni Zemljan, ki še nikoli prej ni vzel življenja.

Nadalje, v navedku je netočnost: ni res, da mučitelji živali pogosteje postanejo morilci. V resnici je mučenje živali eden izmed simptomov porajajočega se sociopatskega morilca. Oziroma še drugače: bodoči sociopatski morilci v otroštvu in mladostniškem obdobju pogosto mučijo in morijo živali. Ni pa res, da je mučenje živali v otroštvu vzrok, da človek kasneje postane morilec. V bistvu je to le posledica socio/psihopatskega uma.
- Hoc est qui sumus -

Messiah ::

imagodei je izjavil:

SimplyMiha je izjavil:

Uboj je uboj, pa če gre za morilskega tirana ali nedolžnega osnovnošolčka - vzameš življenje, ostane s tabo za vselej.

Normalnemu človeku, rojenemu konec 20. ali v začetku 21. stoletja v zahodni demokraciji, ubijanje drugih ljudi res ne bi smel biti prijeten posel. Nasprotno, ob tem bi morali občutiti strašno nelagodje, pa naj gre za zlobnega diktatorja, pravnomočno obsojenega na smrt, ali pa za nedolžno šolarko. Mene miselni eksperimenti, v katerih nastopam kot hladnokrvni eksekutor, precej vznemirijo in občutim ob tem fizično slabost.


Preveč je takih, ki bi te ob taki izjavi najraje živega pojedli.
https://tinyurl.com/y6a33u76

Tarzan ::

Imagodei, mislim da bolj cilja na povprečnega človeka. Načeloma je vsaka adeva prvič najtežja, potem ko se enkrat mašina ulaufa pa gre lažje. Ne morem rečt, kako je z ubojem ampak lahko da je enako kot z drugimi zadevami, sem pa mnenja da je tu veliko odvisno tudi od osebe do osebe. Nekdo bo lahka zaštihal nekoga ker ima pač slab dan, kdo drug ga ne bi mogel, tudi če ve, da ga bo drugače v naslednji minuti razčetveril. Pri vsem pa igra največjo vlogo psiha, namreč, ko se doza gnojila napolni, je lahko še tak človekoljub sposoben pritisnit na petelina in pokončat nekoga na drugi strani cevi. Vsak ima svojo toleranco, ampak samoohranitveni nagon in človeška narava prej ali slej udari.

Mučenje živali pa je zelo dober prekurzor, koliko rabi neka oseba, da preskoči z živali na ljudi. Osebe, ki čutijo mržnjo do živali praviloma nikoli nimajo nič kaj boljših vzgibov do soljudi. Če bi uzakonili mučenje in izživljanje nad ljudmi kot zakonito (v bilokakšnem pogledu), bi te bili gotovo prvi, ki se bi spravili zadevo prakticirati. ČEtudi velja, da med do živalim sovražnimi ljudmi praktično ni človeko-ljubnih oseb, kontra ne velja obratno, nekateri bi namreč zlahka počili sočloveka, zjokali pa se bi, ko bi videli kriplastega mačka.

Sam čutim precej zadržkov do povzročitve smrti. Se mi zdi nedopustno. Prepričan sem, da v radikalnih pogojih verjetno ne bi preveč razmišljal, če bi se aktiviral končni samoohranitveni program in bi bil sposoben tudi take svinjarije. Vsi smo ljudje in če smo še tako miroljubni, vsak ima nekje vrh posode. Če še tako zanikaš, odpiralec teme, verjetno se zavedaš, da sam nisi popolnoma nič drugačen.

imagodei ::

Če bi bilo kaj resnice v tem, da je mučenje in pobijanje živali nek pokazatelj, ki kaže, kako lahko je preskočiti na pobijanje ljudi, bi bilo med mesarji in lovci znatno več morilcev. Pa mislim, da nobene številke ne kažejo tega.
- Hoc est qui sumus -

Tarzan ::

Ne mislim ne na lovce in še manj na mesarje. V mislih imam na osebe, ki kronično sovražijo živali in bi bili sposobni razčesnit sosedovega psa medtem ko igrivo maha z repom in čaka, da ga počohaš. Poznam kar nekaj ljudi ki ne marajo nobene živali (pa tudi živali načeloma jim ljubezen v podobni meri vračajo) in so do ljudi popolnoma enaki - sovražno nastrojeni. Večinoma gre hkrati še za egoiste, egocentrike in morda celo sociopate. 90% jih ne bi ubijalo soljudi, bi pa definitvno, po mojem prepričanju, v povprečju prej bili pripravljeni ubijati, kot pa nekdo, ki prej niti komarja ni klofnil brez občutka slabe vesti.

Looooooka ::

Še vedno ne bi bil nič bolj srečen, če bi oseba dobila smrtno kazen kot pa dosmrtno ječo, v obeh primerih bi bil isto potrt

To pomeni, da si želiš dodatnega trpljenja z njegove strani. Vzel bi mu svobodo in dal čas, da razmišlja o tem kaj je storil in kaj vse je zgubil.
Če smo zlo natančni je to v bistvu bolj kruto kot metek v glavo. Ampak samo če smo sposobni odmislit čustva svojcev in prijateljev.
Meter krat meter prostora do konca življenja je res najbolj kruta stvar, ki jo lahko narediš človeku brez da bi ga fizično mučil.

napsy ::

Mislim, da tisto nepopisno veselje ob smrti Bin Ladna et al. kaze morda na pretiran(?) altruizem. Logika zadaj je: ta clovek je storil veliko slabega veliko ljudem (vendar meni neposredno nic), zato si zasluzi smrt, ker bo svet bolsi, ko bo oseba mrtva. Tukaj po mojem mnenju je narobe precej predpostavka **bo svet lepsi, ko osebe ne bo vec**.

Taksni ljudje zagotovo podpirajo tudi smrtno kazen. Morda imajo zivljensko logiko "the end justifies the means" (preskocimo sojenje, zelimo lepsi svet, ne glede na uporabljena sredstva), vendar po mojem mnenju niso psihopati, ravno zaradi socutnosti.
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: napsy ()

Shegevara ::

napsy je izjavil:

Mislim, da tisto nepopisno veselje ob smrti Bin Ladna et al. kaze morda na pretiran(?) altruizem. Logika zadaj je: ta clovek je storil veliko slabega veliko ljudem (vendar meni neposredno nic), zato si zasluzi smrt, ker bo svet bolsi, ko bo oseba mrtva. Tukaj po mojem mnenju je narobe precej predpostavka **bo svet lepsi, ko osebe ne bo vec**.

Taksni ljudje zagotovo podpirajo tudi smrtno kazen. Morda imajo zivljensko logiko "the end justifies the means" (preskocimo sojenje, zelimo lepsi svet, ne glede na uporabljena sredstva), vendar po mojem mnenju niso psihopati, ravno zaradi socutnosti.


Zelo dober komentar!

Po eni strani takšne ljudi razumem, ker vem da so povsem prepričani, da lahko pobijanje hudobnežev reši svet.
Po drugi strani pa še vseeno mislim da je rajanje in praznovanje umora kakršnega koli človeka nemoralno, nečloveško. Privoščiti smrt nekomu se mi zdi tako okrutno ne glede na to kako hudoben je človek in kaj vse ti je storil. Da, tudi če bi mi pomoril vso familijo, bi ga raje videl v dosmrtni ječi brez izpustitve kot pa na električnem stolu. V vsakem primeru pa ne bi kazal niti kančka dobre volje, ker vem da situacija s tem ne bo rešena. Enostavno ne razumem ljudi, ki imajo zadoščenje, ko se morilca obsodi na smrt namesto na dosmrtno ječo. Seveda ne bi bil jaz vesel da bi bil morilec na prostosti, ampak to še vseeno ne pomeni da bi bil potem vesel, če dobi smrtno obsodbo. V vsakem primeru bi bil potrt.

Ne znam si predstavljat, zakaj bi bil vesel, zakaj bi rajal, zakaj bi bil zadoščen, če se smrtno kaznuje takega morilca? Škode ki jo je ustvaril se ne da popraviti.

Zgodovina sprememb…

napsy ::

V resnic je tisto veselje precej logicno/nelogicno. Nelogicno zato, ker tam ljudstvo ni cist nic pridobilo razen uresnicitev fantazij, s katerimi so jih mediji napumpali (beri 'koncal je z onimi, naslednji smo mi. ce ga ubijemo se izognemu temu scenariju').
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: napsy ()

gruntfürmich ::

že osnovni pogled na problematiko je zame izpod nivoja. namreč zavzameš pozicijo, kot da je smrt nekaj ultra nenaravnega, v zadnjem času kar hudo demoniziranega, da se je ljudje kar hudo bojijo. skratka tipično razmišljanje slaboumnega zaplankanca.
smrt je tako naravna in domača kot je življenje. čisto nič manj. nobeden bawbaw, nobeden cirkus. kdor živi mora umreti, pa če se prijazni ali ne.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

qwertyy ::

SimstrX je izjavil:

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...

Točno to. Ko se ti enkrat zgodi kaj takega, npr. posilstvo tvoje 5 letne hčere boš drugače razmišljal...
In ja veselje smrti sovražnika je prisotno že od kamene dobe. Za ekranom je lahko govoriti, ko pa boš v jarku čakal, kdaj te razstrelijo boš vsekakor vesel, da je Hitler umrl.

Shegevara ::

gruntfürmich je izjavil:

že osnovni pogled na problematiko je zame izpod nivoja. namreč zavzameš pozicijo, kot da je smrt nekaj ultra nenaravnega, v zadnjem času kar hudo demoniziranega, da se je ljudje kar hudo bojijo. skratka tipično razmišljanje slaboumnega zaplankanca.
smrt je tako naravna in domača kot je življenje. čisto nič manj. nobeden bawbaw, nobeden cirkus. kdor živi mora umreti, pa če se prijazni ali ne.


Ne, nisi razumel pointa.
Ne govorim o naravnosti/nenaravnosti smrti, govorim o naravnosti/nenaravnosti navala sreče, rajanja in zadovoljstva, ko se smrt zgodi. Kdor navzven izraža veselje nad kakršnokoli smrtjo zame ni uravnovešen človek.

Buggy ::

gruntfürmich je izjavil:

že osnovni pogled na problematiko je zame izpod nivoja. namreč zavzameš pozicijo, kot da je smrt nekaj ultra nenaravnega, v zadnjem času kar hudo demoniziranega, da se je ljudje kar hudo bojijo. skratka tipično razmišljanje slaboumnega zaplankanca.
smrt je tako naravna in domača kot je življenje. čisto nič manj. nobeden bawbaw, nobeden cirkus. kdor živi mora umreti, pa če se prijazni ali ne.


tako! Vazno je edino kaksno luknjo (funkcionalno ali emocionalno) bo s tem za seboj pustil in ali bo zaradi tega splosno obce imelo kaj manj ali kaj vec problemov. Iz tega posledicno potem rezultirajo tudi reakcije ljudi. Za kakega jajca, osebno ne morem trditi, da nebi odprl sampanjca, ko bo odsel v vecna lovisca in pustil narod, da se ukvarja se s cim drugim kot pa z njim :P

...no ja ce premislim, je res malo prepotencirano tudi to...mogoce zgolj vzgib kot pa konstanta. Naceloma bi mi bilo zal za njegove bliznje. eh....

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Buggy ()

thramos ::

Kadar smrt pomeni konec ogroženosti življenja, je verjetno olajšanje oz. veselje povsem naravno.

Shegevara ::

qwertyy je izjavil:

SimstrX je izjavil:

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...

Točno to. Ko se ti enkrat zgodi kaj takega, npr. posilstvo tvoje 5 letne hčere boš drugače razmišljal...
In ja veselje smrti sovražnika je prisotno že od kamene dobe. Za ekranom je lahko govoriti, ko pa boš v jarku čakal, kdaj te razstrelijo boš vsekakor vesel, da je Hitler umrl.


Tipična izjava sociopata. To povsem ni res.

Scenarij1
Ubije mi nekdo 5 letno hči.

Bom iskal zadoščenje na sodišču?
Seveda bom.
Bom rajal, ko bo zločinec pristal v ječi?
Seveda ne.

Scenarij 2
Smo v svetovni vojni z diktatorjem.

Nakar izvem, da ga je nekdo ubil, in bo vojne po vsej verjetnosti kmalu konec.

Bom proslavljal, ker ne bo več pobijanja in vojn?
Seveda bom.

Bom proslavljal umor tega diktatorja?
Ne, ker nisem sociopat.
-
Se to razume?

thramos je izjavil:

Kadar smrt pomeni konec ogroženosti življenja, je verjetno olajšanje oz. veselje povsem naravno.


Točno, ampak rajanje zaradi konca ogroženosti življenja, ne zaradi smrti.

Tu jaz vidim gromozansko razliko, ki jo zgleda vi ne vidite. Upam da me kdo razume.

Zgodovina sprememb…

qwertyy ::

Morda je pa s tabo kaj narobe, ker si v tej temi v manjšini?
Očitno se ne znaš dobro postaviti v kožo tistih, ki so kaj podobnega doživeli. Verjemi, da bi po petih letih vojne, ko bi izgubil družino, ko bi ti zažgali očeta in odpeljali sestro drugače razmišljal.

thramos ::

Razumem, ampak konec ogroženost je neposredna posledica smrti. Življenje diktatorja se praktično izenači z (dolgotrajno) ogroženostjo in strahom, še posebej če oseba ne vidi druge možnost za konec takšnega stanja.

Verjetno bo le redkokdo čutil še kaj drugega, kot kratkotrajno olajšanje ob recimo uboju nenadnega napadalca v silobranu. Pri diktatorju pa je olajšanje in veselje verjeno povsem naravno.

qwertyy ::

thramos je izjavil:

Razumem, ampak konec ogroženost je neposredna posledica smrti. Življenje diktatorja se praktično izenači z (dolgotrajno) ogroženostjo in strahom, še posebej če oseba ne vidi druge možnost za konec takšnega stanja.

Verjetno bo le redkokdo čutil še kaj drugega, kot kratkotrajno olajšanje ob recimo uboju nenadnega napadalca v silobranu. Pri diktatorju pa je olajšanje in veselje verjeno povsem naravno.


Seveda je naravno, že od samega obstoja. Tako pač je. Uboj živali = hrana = preživetje.
OP ti imaš pa neke druge probleme, da me zmerjaš z sociopatom, ker sem povedal svoje mnenje.

napsy ::

qwertyy: valda da je smrt tako naravna kot rojstvo. Debata o tem je, zakaj se oni zgoraj na slikah tako veselijo smrti (in ne lastne!)? Ce ze govorimo kaj je naravno in kaj ni ... veseliti se smrti ravno ni.
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: napsy ()

qwertyy ::

napsy je izjavil:

qwertyy: valda da je smrt tako naravna kot rojstvo. Debata o tem je, zakaj se oni zgoraj na slikah tako veselijo smrti (in ne lastne!)? Ce ze govorimo kaj je naravno in kaj ni ... veseliti se smrti ravno ni.

Razlika je, če se tisti na slikah veselijo samo zato, ker so jim mediji oprali možgane, ali pa zato ker jim je v 9/11 umrla družina...
Včasih je bilo tega še več. (plemena, Rim, vojne...)

Shegevara ::

thramos je izjavil:

Razumem, ampak konec ogroženost je neposredna posledica smrti. Življenje diktatorja se praktično izenači z (dolgotrajno) ogroženostjo in strahom, še posebej če oseba ne vidi druge možnost za konec takšnega stanja.

Verjetno bo le redkokdo čutil še kaj drugega, kot kratkotrajno olajšanje ob recimo uboju nenadnega napadalca v silobranu. Pri diktatorju pa je olajšanje in veselje verjeno povsem naravno.


No, meni se zdita veselje, ki nastane zaradi posledic usmrtitve nekoga povsem nekaj drugega kot veselje, ki nastane zaradi usmrtitve nekoga.

Eno je, da si vesel, da je trpljenja konec, drugo je, da si vesel, da je povzročitelj trpljenja pokončan
Zgleda sem v manjšini, ravno zato mi je ta tematika tako zanimiva.

Zgodovina sprememb…

napsy ::

qwertyy je izjavil:


Razlika je, če se tisti na slikah veselijo samo zato, ker so jim mediji oprali možgane, ali pa zato ker jim je v 9/11 umrla družina...
Včasih je bilo tega še več. (plemena, Rim, vojne...)


ah daj, 99% prebivalstva v ZDA 9/11 neposredno ni prizadel.
"If you die, you die. But when you live you live. There is no time to waste."

thramos ::

Shegevara je izjavil:

No, meni se zdita veselje, ki nastane zaradi posledic usmrtitve nekoga povsem nekaj drugega kot veselje, ki nastane zaradi usmrtitve nekoga.

Eno je, da si vesel, da je trpljenja konec, drugo je, da si vesel, da je povzročitelj trpljenja pokončan
Zgleda sem v manjšini, ravno zato mi je ta tematika tako zanimiva.


Verjetno se nihče ne bi pretirano veselil, če bi diktator umrl, a bi bilo jasno, da se bo trpljenje nadaljevalo.

Shegevara ::

thramos je izjavil:

Shegevara je izjavil:

No, meni se zdita veselje, ki nastane zaradi posledic usmrtitve nekoga povsem nekaj drugega kot veselje, ki nastane zaradi usmrtitve nekoga.

Eno je, da si vesel, da je trpljenja konec, drugo je, da si vesel, da je povzročitelj trpljenja pokončan
Zgleda sem v manjšini, ravno zato mi je ta tematika tako zanimiva.


Verjetno se nihče ne bi pretirano veselil, če bi diktator umrl, a bi bilo jasno, da se bo trpljenje nadaljevalo.


No, tu se pa ne strinjam.

Martin Krpan ::

dope1337 je izjavil:

SimstrX je izjavil:

Dokler se nekdo ne izživlja, ubije ali rani nekoga, ki ti je blizu, npr. očeta ali mamo, lahko tako misliš. Ko boš pa zaradi enega človeka ali skupine ljudi to doživel, boš mislil drugače...


Te čist zastopim. Ampak mi zaradi smrti/uboja/umor/usmrtitve te osebe ne bo prav nič lažje, vsekakor se pa ne bom veselil. Njegovo smrt si bom vzel kot opomin, na vse kar je le-ta oseba naredila v svojem življenju.

Bi pa vsekakor občutil nekakšno olajšanje ob vedenju, da le-te osebe ni več na svetu.

P.S. Vse to je pogojeno na prisebno razmišljanje (kar to pač naj bi bilo?). Ziher bi mi ga pa tu ter tam čist spipal in bi potencialno lahko naredil kakšno nerazmuno stvar, ki bi jo po vsej verjetnosti kasneje obžaloval.

Preveć filozofiraš in teoretiziraš.
Dokler ne boš doživel , ne boš vedel kaj boš čutil.

Gejspodar ::

Kdor joče za otroki v Afriki za moje pojme hlini empatijo in je hujši od vsakega sociopata.

IL_DIAVOLO ::

Še za nikogar nisem bil srečen da je umrl, ker nimam takih ljudi okoli sebe, ekstremi kot so bin laden in podobni osebki pa zagotovo vzbudijo v tebi neko olajšanje, čeprav za kratek čas.

Martin Krpan ::

Vsak dan po svetu umre na 150.000 ljudi.
http://www.hebrew4christians.com/About_...
Bi bilo preveč dela če bi se cmaril za vsemi.:P
Kakšno bi pa to sploh bilo življenje?
Na šihtu bi dobil odpoved , ker ne bi nič naredil , če bi se cel dan samo cmaril , izgubil bi vse prijatelje , da o ženskah sploh ne govorim.;(

Tisti bolj občutljivi pa to lahko izkoristite in postanete poklicni objokovalci.
Tako kot one bakice , ki jih v srbiji lahko najameš , da jokajo in tulijo na pogrebu.:))

Zmajc ::

Enostavno je sedet v udebnem stolu, med tem ko ti nič ne manjka ter teoretizirat ozadevah o katerih dejansko nimaš pojma.

SimplyMiha ::

imagodei je izjavil:

Če bi bilo kaj resnice v tem, da je mučenje in pobijanje živali nek pokazatelj, ki kaže, kako lahko je preskočiti na pobijanje ljudi, bi bilo med mesarji in lovci znatno več morilcev. Pa mislim, da nobene številke ne kažejo tega.

Morda bi se moral izjasniti: gre za mučenje in ubijanje živali iz zabave in zlobe.

Zmajc ::

Če bi ti kdorkoli hladnkrvo in na najbolj okruten način umoril kako ljubljeno osebo ter tega nebi obžaloval ampak bi se ti smejal v faco bi hitro nehal sočustvovat z njim in bi ga bil pripravljen po hitrem postopku "zaštihat". Razum tu nima nic zraven.

Če tega nebi smatram da v tvoji glavi ni vse tako kot treba.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zmajc ()

SimplyMiha ::

In njegova smrt bi ti pomagala kako? Bi oživela ljubljeno osebo? Naredila svet varnejši?

Življenje je precej bolj kruta kazen kot smrt. Osebno bi morilca preganjal vsepovsod, kamor se zateče, in ga izpostavil, tako da ne bo nihče hotel imeti opravka z njim. Šele, ko bo spoznal pravo bolečino, se bo lahko pokesal.

Zgodovina sprememb…

Zmajc ::

SimplyMiha je izjavil:

In njegova smrt bi ti pomagala kako? Bi oživela ljubljeno osebo? Naredila svet varnejši?

Življenje je precej bolj kruta kazen kot smrt. Osebno bi morilca preganjal vsepovsod, kamor se zateče, in ga izpostavil, tako da ne bo nihče hotel imeti opravka z njim. Šele, ko bo spoznal pravo bolečino, se bo lahko pokesal.


Glej ko se ti zgodi kaj takega ne boš razmišljal racionalno, kot zdaj.

SimplyMiha ::

Svetost življenja je tako zakoreninjena v mojo psiho, da ne bi mogel ubiti človeka niti v afektu. Globoko mrzim vse, ki bi vzeli življenje - celo lastno. Preveč smrti sem že videl.

Zmajc ::

VSAKEGA se da pripraviti do tega da ubije drugega človeka, še vedno smo samo živali z malo bolj razvitimi možgani. To imamo zakoreninjejo v DNK. Zato pa je svet tako v "kurcu" ker se vse vrti izključno okoli zadovoljevanja osnovnih potreb.

gruntfürmich ::

Shegevara je izjavil:

Ne govorim o naravnosti/nenaravnosti smrti, govorim o naravnosti/nenaravnosti navala sreče, rajanja in zadovoljstva, ko se smrt zgodi. Kdor navzven izraža veselje nad kakršnokoli smrtjo zame ni uravnovešen človek.


ravno to je narava, da smrt sprejmeš kot dejstvo in ne tragedijo. nekatere kulture se znajo lepo poveseliti ob smrti nekoga, na zahodu pa so nas vzgojili da ob tem doživimo skoraj živčni zlom...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Shegevara ::

Zmajc je izjavil:

Če bi ti kdorkoli hladnkrvo in na najbolj okruten način umoril kako ljubljeno osebo ter tega nebi obžaloval ampak bi se ti smejal v faco bi hitro nehal sočustvovat z njim in bi ga bil pripravljen po hitrem postopku "zaštihat". Razum tu nima nic zraven.

Če tega nebi smatram da v tvoji glavi ni vse tako kot treba.


sej nevem a naj se še naprej ponavljam ampak to da nekomu želiš maščevanje za moje pojme ni isto kot da se dereš po ulicah "to mi deli! Ubit je, dajmo praznovat njegovo smrt!"

Ampak zgleda ne znam dobro artikulirati svojega mnenja, ker me čisto nihče ne razume.

Mene ne žre toliko notranja jeza nad človekom, kot izražanje veselja navzven, ko se nekoga umori. Pa naj bo kdorkoli. Da, olajšanje je, da je situacija rešena, če se ubije škodljivca družbe, ni pa to razlog za rajanje.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Evtanazija (strani: 1 2 3 410 11 12 13 )

Oddelek: Problemi človeštva
63140951 (34883) Vajenc
»

Zakaj moramo spoštovati mrtve? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
14918826 (15291) kr1ženska
»

Psihične igrice (težka vprašanja) (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
586055 (4418) Kenpachi
»

Vsi bomo darovalci organov (strani: 1 2 3 47 8 9 10 )

Oddelek: Problemi človeštva
46438434 (26134) WarpedOne

Več podobnih tem