Načelo ekonomičnosti

Zadnjič sem zasledil v neki oddaji na TV prispevek o tem, kako se je podražilo seno za Kobilarno Lipica.

Do sedaj so oni kupovali seno direktno od okoliških kmetov. Od vsakega nekaj. Potem se je neka pametna glava spomnila, da je to javni zavod, zavezan javnemu naročanju (kjer naj bi bilo eno temeljnih načel načelo ekonomičnosti) in da se tako po domače sena za konje pa res ne da kupovati (drobljenje naročila na manjše dele). In so morali narediti javni razpis. Ker seveda noben kmet ni mogel zagotoviti takšne količine sena sta bili potem v igri samo dve firmi in zmagala je Kmetijsko-gozdarska zadruga iz Pivke. Ta zadruga pa jasno seno kupuje od teh istih kmetov, kot prej kobilarna, le da ga sedaj po bistveno višji ceni prodaja naprej in stroški sena so baje zaradi tega za Kobilarno Lipica višji za več sto tisoč evrov letno!

Noro...

Oziroma boljše vprašanje kakšna je zakonodaja, ki hkrati omogoča smiselno poslovanje in preprečevanje zlorabe? Pri tem mora biti spisana dovolj splošno da pokriva vse od nakupa pisarniškega materiala, sena za konje do gradnje letališča. In mora seveda omogočat transparestnost poslovanja, jasno preverljiva merila o izbiri kandidata in enakopravno obravnavno ponudnikov.

Glede na dosedanje pametovanje bi dronyx to moral imet urejeno v pol ure.

MeGreat je 25. jul 2014 ob 13:14 izjavil:

Saj bi lahko kmetje naredili neko skupno podjetje in dobiček pobrali oni in ne zadruga..... Samo problem je najbrž ker včasih ni dovolj sena in ga je treba dobiti od drugod, torej je nek riziko ki ga kmetijska zadruga prevzame... Ali je ta riziko vreden 100k € .. zgleda da je, saj imamo prost trg

Sej ravno to, ko kmetje naredijo neko skupno podjetje, imenujemo zadruga.

MeGreat je 25. jul 2014 ob 13:14 izjavil:

Saj bi lahko kmetje naredili neko skupno podjetje in dobiček pobrali oni in ne zadruga..... Samo problem je najbrž ker včasih ni dovolj sena in ga je treba dobiti od drugod, torej je nek riziko ki ga kmetijska zadruga prevzame... Ali je ta riziko vreden 100k € .. zgleda da je, saj imamo prost trg

1. Za en posel se nekako ne splača ustanavljati podjetja.
2. Kmetje seno še vedno prodajo. Z njihovega stališča se ni nič spremenilo. Oškodovan je zavod.
3. Kako lahko trdiš, da je riziko vreden 100kEUR, če tisti ki ga plačuje nima opcije da se mu izogne.

dronyx je 25. jul 2014 ob 13:17 izjavil:

jype je 25. jul 2014 ob 13:02 izjavil:

Kaj pa naj bi ukrenili? A si že ustanovil stranko, ki zmore prenoviti zakonodajo tako, da bo omogočala smiselno poslovanje javnih zavodov in hkrati preprečevala zlorabe?

Takih primerov kot je ta imaš še čuda v zdravstvu in še marsikje. Če se je seno za Lipico res podražilo za tak znesek, potem gre škoda, ki jo plačujemo davkolpačevalci na ta račun v stotine milijonov evrov. Je pa res, da bo marsikdo ob tem dodal, da to dejnsko ni stran vržen denar, saj so vsi ti "posredniki", ki obračajo na ta račun milijone evrov tudi potrošniki in je za ekonomijo dobro, ko gredo z gotovino v bližnji salon kupiti BMW X5 ali vplačati 14 dnevno letovanje na Sejšelih.

Kaj pa naj bi ukrenili?

Nič, lahko se iz tega samo norca delamo. Je pa nasmešek bolj grenak, ko veš, da gre vse to iz tvojega žepa, tako da ta veselica ni zastonj!

Kaj ko bi najrpej sploh preveril ali so res nastali sto milionski stoški? Ker izpade skrajno debilno, da se lotiš nekaj kritizirat pa sploh ne preveriš dejstev...

Takih primerov kot je ta imaš še čuda v zdravstvu in še marsikje.

Sistem javnega naročanja je enak, če tega nisi vedel.

St235 je 25. jul 2014 ob 13:26 izjavil:

Kaj ko bi najrpej sploh preveril ali so res nastali sto milionski stoški?

Nisem mislil tu samo Kobilarno lipica, ampak skupne stroške (višje cene storitev, višji davki...), ki jih imamo zaradi takšnega sistema naročanja, ko dobro služi še cela veriga nekih vmesnih dobaviteljev, ki vsi na ceno dodajajo neke svoje procente in prelagajo škatle iz enega tovornjaka na drugega.

Preverjati šel ne bom, lahko pa si pogledaš na internetu dostopne članke ko so ugotavljali, kako zelo se razlikujejo cene zdravil in medicinskih pripomočkov že med bolnišnicami pri nas, kaj šele v primerjavi s cenami v tujini.

MeGreat je 25. jul 2014 ob 13:27 izjavil:

Ker je razpis mimo sem že zamudil, se ti ne zdi? Drugo leto (oziroma naslednje obdobje naročanja sena) sem prepričan da bo cena nižja, ker bo to nekdo naredil

Jaz sem tudi preprican, ravno zaradi tega je vprasljivo koliko se splaca posebej odpirati firmo zato. Sem preprican, da bo naslednje leto konkurirala se kaksna zadruga.

dronyx je 25. jul 2014 ob 13:39 izjavil:

mitja73 je 25. jul 2014 ob 13:32 izjavil:

Vse lepo in prav ampak kako pa boste preprečili da ta nabavni v Kobilarni kupi samo od tistih kmetov ki so mu simpatični ( beri dajo njemu osebno še pršut in liter terana, .... )

V tem konkretnem primeru bi lahko kobilarna objavila razpis, da potrebuje ne vem koliko sto ton sena in zbere ponudbe. Potem pa gre lepo po vrsti od najcenejšega proti dražjemu, dokler ne dobi pogodb za količino, ki jo potrebuje, da imajo konji celo leto tri skromne obroke na dan. Kmet, ki je ponudil seno najceneje bo verjetno z lahkoto pordal celotno količino, najdražji pa bodo izviseli ali prodali samo par ton.

Je pa pač tako, da nabavni, ki obračajo velike denarje, vedno dobijo še kako manjše darilce za dobro sklenjen posel. Darilca pa gredo od navadnih marel za dež, preko pršuta in terana do adaptacij kopanic itd.

In v tem je bistvo tvojega problema. Namreč da niti pod razno ne razumeš v čem je problem javnega naročanja. In zato vlečeš neke case by case pavšalne rešitve. Dajmo na plano konkretno konceptualno rešitev za celotno področje javnega naročanja, ker pljuvat je najbolj enostavno.

Drugače pa je kobilarna počela točno to kar si ti navedel in točno to je drobljenje ponudb, ki znižuje transparentnost poslovanja.

St235 je 25. jul 2014 ob 13:42 izjavil:

In v tem je bistvo tvojega problema. Namreč da niti pod razno ne razumeš v čem je problem javnega naročanja.

To je še ne pravniški nastop iz pozicije, kaj ve šalabajzer, kaj je to pravo in kje so problemi javnega naročanja. Samo kot verjetno sam veš se da v zakone vgraditi takšne ali drugačne rešitve. Moj zgoraj opisan postopek je lahko enako transparenten kot karkoli drugega. Vsak ima možnost pripraviti ponudbo, določi ceno in količino, ki jo je sposoben za to ceno dobaviti. Ker eden ne more zagotoviti vsega, moraš pač izbrati več ponudnikov po vrsti od najugodnejšega nazaj...

Pa tak postopek ne bi bil samo za seno. Tako lahko kupuješ nenazadnje tudi računalnike in še marsikaj, kjer so zahtevane velike količine, ki jih običajno ne more zagotoviti en sam ponudnik...

S tem, ko forsiraš oblikovanje nekih megaposrednikov samo izkrivljaš trg, ker je potem konkurenca bistveno manjša (v primeru sena samo še dva ponudnika) in ob tako majhni konkurenci se "konkurenca" toliko lažje dogovori za cene (ponudbe, ki se razlikujejo za par centov ali evrov) in kdor zmaga pač ekstra profit razdeli še med ostale.

Ta primer je očiten, jih je pa še veliko podobnih, ki nazven zgledajo čisto normalno. Recimo šola (oz. občina ali kdo že) da razpis za avtobusne prevoze, zmaga malo večji ponudnik, ki ima več avtobusov, zmeraj na voljo itd. Potem se organizira izlet, in vozit mora tist, ki je bil izbran, čeprav bi za posamezen izlet tudi kak manjši ponudnik lahko bil cenejši, ampak nima pogojev, ker ne more eno leto vnaprej garantirat, da bo imel prost bus kadarkoli. Vse čisto kot solza, ampak enostavno pride velikokrat dražje. Da bi večji ponudnik dal nek ekstra popust...zakaj bi, tako strašne konkurence itak ni, ker brez subvencij ni prevoznika, subvencije se pa ne delijo kar vsakemu v vsaki občini.

Še vedno imajo kmente šanso z zadrugo, samo bolj všečno in enostavn je jamrati.

In kje si videl, da jamrajo kmetje? Jamramo davkoplačevalci, ker se je strošek povečal.

Lahko bi naredili naročilo male vrednosti na naročilnico/e, pa ne bi bilo treba razpisa.
Očitno je nekaj zadaj.
Ali pa ne.

mn je 25. jul 2014 ob 14:51 izjavil:

Jamramo davkoplačevalci, ker se je strošek povečal.

Ni nujno. Lahko da je šel na račun nižje cene ta presežek do (nove) višje cene komu v žep.
To je zdej tisto vprašanje: a smo za to, da so šanse korupcije višje, pa cena nižja, al da so šance korupcije nižje, pa cena višja.

>da so šanse korupcije višje, pa cena nižja, al da so šance korupcije nižje, pa cena višja.

Ker nad kombinacijo obojega smo ze obupali?
Jaz mislim, da je hakeljc v nadzoru. Saj se razume, da je nad zakonom o tem ali onem javnem narocanju nacelo ravnanja kot skrben gospodar.
Kdo je ze govoril neko zgodbo, kjer neka obcinska delegacija ni sla v gostilno bratovega zupana za 10-20 eur/osebo ampak na nekaj preko javnega razpisa za 110 eur/osebo ... Niti ni bilo tako dolgo nazaj to.

Alencica je 25. jul 2014 ob 15:24 izjavil:

>da so šanse korupcije višje, pa cena nižja, al da so šance korupcije nižje, pa cena višja.

Ker nad kombinacijo obojega smo ze obupali?

Ja ne morš bit neolib pa met nižje cene. To ne gre.

Alencica je 25. jul 2014 ob 15:24 izjavil:

Jaz mislim, da je hakeljc v nadzoru.

Več ko maš nadzora, višja je cena. (Cena ni sam tisto kar ti ponudnik napiše na papir.)

Alencica je 25. jul 2014 ob 15:24 izjavil:

Saj se razume, da je nad zakonom o tem ali onem javnem narocanju nacelo ravnanja kot skrben gospodar.

A ni tko da se države ne sme vodit kot podjetje? :P

Alencica je 25. jul 2014 ob 15:24 izjavil:

Kdo je ze govoril neko zgodbo, kjer neka obcinska delegacija ni sla v gostilno bratovega zupana za 10-20 eur/osebo ampak na nekaj preko javnega razpisa za 110 eur/osebo ... Niti ni bilo tako dolgo nazaj to.

Mene je bolj skrbelo ko sem bral kako se je ene par županov hudovalo, češ kako bo že tretja pritožba spet zavlekla razpis, pa evropska sredstva bodo zgubljena, pa tko, pa zihr je en koruptivno spremenu zakon, ker to da odvetniki služjo z vlaganjem pritožb je nesprejemljivo!
Nč pa niso komentiral da je v prejšnjih dveh pritožbah blo ugotovljeno da so bile nepravilnosti pri samem postopku razpisa, to je, _županovi uslužbenci so kršili zakon_.

dronyx je 25. jul 2014 ob 18:16 izjavil:

Ne vem zakaj bi bilo s tem karkoli narobe. Tako bi se verjetno obnašal tudi ti kot fizična oseba, da bi prišel čim ceneje skozi in dobil toliko kosov, kot jih posreduješ.

Moj interese kot zasebnika je, da porabim čimmanj svojega denarja. Interes direktoraj (oz. katerekoli odgoivorne osebe) podjetja pa je, da s sprejemljivimi stroški doseže zadane osebne cilje (in s tem povezane bonuse), pri tem pa maksimizira morebitne eksterne učinke. V tem je razlika.

Dodaj še, da v javnih podjetjih nadzor (iz podobnih razlogov) ni tako dober, kot v zasebnih, in imaš recept za eno domačijsko godljo. Potem pa na površj priplava kak Jurančič, pa so vsi iz sebe, kakšen je to ta sistem, da to dopušča.

Zato pa jih imajo vsi tko radi. In zato pri nas ne izpeljejo niti enega posla brez korupcije. Ker še čist pri vsakem javnem razpisu so vse zjebal, zavozil in preplačal 10x bolj kot bi sicer, če bi izbral kar nekoga povsem naključno.

Mislim da je za to seno ravno računsko sodišče reklo, da ne morejo več naročati tako kot doslej.
Tudi sicer se mi zdi da računsko sodišče zadnje čase gleda predvsem na birokratsko pravilnost in bolj malo na gospodarnost.

Se pa strinjam da je trenutni sistem javnih naročil pesek v oči in nima veze z odpravljanjem korupcije.
Kajti, javni razpis se da zlahka prilagodit določenemu ponudniku, če se hoče.

Po drugi strani pa ta sistem pogosto onemogoča gospodarnost.
Poleg tega sena, so še zelo znan primer šole in druga javne ustanove, ki hrane ne morejo nabavljat sezonsko pri lokalnih kmetih.

In ker imajo šole težave z naročanjem hrane, privatizirajmo šole.
In ker imajo policaji težave z naročanjem gum dajmo privatizirat še policijo.
Res bistro.

fosil je 25. jul 2014 ob 22:15 izjavil:

In ker imajo šole težave z naročanjem hrane, privatizirajmo šole.
In ker imajo policaji težave z naročanjem gum dajmo privatizirat še policijo.
Res bistro.

Ah ne jemlji izven konteksta. Infrastruktura je zgodba zase. Pa še tu bi lahko naredili tu in tam kakšno izjemo. Da bi policajem dajali kakšno križišče v koncesijo pač ne gre (čeprav se marsikomu zdi, da to že obstaja ). Privat šole, bolnice in vrtci pa imajo menda res manj težav s tem. Jejo vsi iste pomije, samo pri javnih naročilih je prelivalnih korit več, so manj transparentna in davkoplačevalci neposredno izgubimo več. Privat, pravim jaz. Če se transparentno obdavči. In se potem tudi pobere, da ne gre na Deviške otoke in Ciper.

alexa-lol je 26. jul 2014 ob 11:52 izjavil:

Fora je da v javnih sektorjih na vodilnih funkcijah povečini ne boš našel kadra 1. kvalitete, ker če bi bil to kader 1. kvalitete bi ga posrkal zasebni sektor, recimo s tem da bi mu omogočil boljše pogoje delovanja, večjo plačo...

Ni šans. (Naš) privatni sektor najprej zaposli sorodnike, potem kolege in potem všečne ljudi z zanimivimi hobiji. Strokovni kader vedno pride na vrsto zadnji in vedno prvi najebe. Kakšni boljši pogoji delovanja in večje plače? Najprej brezplačno pripravništvo, nadure galore, potem minimalec, če lahko delodajalcu zagotoviš državno subvencijo za zaposlovanje mladih in ko zmanjka tega, si v trenutku na cesti, po možnosti pa nisi videl plače že mesece in jih boš lahko izterjal samo preko večletnega sodnega procesa, ker je sodni sistem zanič ali pa preprosto zabačen z milijardo identičnih terjatev in seveda Janševih tožb proti vsakemu klošarju in novinarju, ki je kdaj obstajal.

Ob takih temah se je dobro spomniti Orwella. Mogoče še enkrat prebrati njegove blodnje, mogoče petkrat, da lahko res absorbiraš ves njegov gnev do soljudi. Ko govorimo o ekonomičnosti, namreč govorimo o razrednem boju. Ko se nekaj privatizira, se učinkovitost ustvari preko spreminjanja delavcev v prekariat in kanaliziranjem denarja proti vrhu piramide. To je vse - razen če kdo misli, da je za zavijanje sendvičev in prekladanje škatel potrebna naravna selekcija. Če govorimo o gaussovi krivulji, potem se je potrebno zavedati, da je večina ljudi povprečnih in da ko se enega od njih delodajalec znebi, ga bo nadomestil z drugim povprečnim delavcem. Edina razlika je, da se je zdaj obema znižal standard in povečala poraba cigaret in/ali alkohola. Javni sektor je, preden se je tudi sam navzel brezplačnih pripravništev in vsakoletnega odpuščanja za potrebe golega teroriziranja, bil kvečjemu grožnja privatnemu, ne pa priročno odložišče zanič kadra. In za konec - rezultat naravne selekcije, ki naj bi bila gonilo odličnosti prostega trga, ni kvaliteta, ampak preživetje. Iz dreka ne bo izplaval tisti, ki nudi boljšo storitev, ampak tisti, ki bo izplaval iz dreka.

Mietzsche je 26. jul 2014 ob 14:30 izjavil:

alexa-lol je 26. jul 2014 ob 11:52 izjavil:

Fora je da v javnih sektorjih na vodilnih funkcijah povečini ne boš našel kadra 1. kvalitete, ker če bi bil to kader 1. kvalitete bi ga posrkal zasebni sektor, recimo s tem da bi mu omogočil boljše pogoje delovanja, večjo plačo...

Ni šans. (Naš) privatni sektor najprej zaposli sorodnike, potem kolege in potem všečne ljudi z zanimivimi hobiji. Strokovni kader vedno pride na vrsto zadnji in vedno prvi najebe. Kakšni boljši pogoji delovanja in večje plače? Najprej brezplačno pripravništvo, nadure galore, potem minimalec, če lahko delodajalcu zagotoviš državno subvencijo za zaposlovanje mladih in ko zmanjka tega, si v trenutku na cesti, po možnosti pa nisi videl plače že mesece in jih boš lahko izterjal samo preko večletnega sodnega procesa, ker je sodni sistem zanič ali pa preprosto zabačen z milijardo identičnih terjatev in seveda Janševih tožb proti vsakemu klošarju in novinarju, ki je kdaj obstajal.

Ob takih temah se je dobro spomniti Orwella. Mogoče še enkrat prebrati njegove blodnje, mogoče petkrat, da lahko res absorbiraš ves njegov gnev do soljudi. Ko govorimo o ekonomičnosti, namreč govorimo o razrednem boju. Ko se nekaj privatizira, se učinkovitost ustvari preko spreminjanja delavcev v prekariat in kanaliziranjem denarja proti vrhu piramide. To je vse - razen če kdo misli, da je za zavijanje sendvičev in prekladanje škatel potrebna naravna selekcija. Če govorimo o gaussovi krivulji, potem se je potrebno zavedati, da je večina ljudi povprečnih in da ko se enega od njih delodajalec znebi, ga bo nadomestil z drugim povprečnim delavcem. Edina razlika je, da se je zdaj obema znižal standard in povečala poraba cigaret in/ali alkohola. Javni sektor je, preden se je tudi sam navzel brezplačnih pripravništev in vsakoletnega odpuščanja za potrebe golega teroriziranja, bil kvečjemu grožnja privatnemu, ne pa priročno odložišče zanič kadra. In za konec - rezultat naravne selekcije, ki naj bi bila gonilo odličnosti prostega trga, ni kvaliteta, ampak preživetje. Iz dreka ne bo izplaval tisti, ki nudi boljšo storitev, ampak tisti, ki bo izplaval iz dreka.

To z našim zasebnim sektorjem je žal res ni pa dolgoročno vzdržno in je bolj anomalija. Veliko bolje gre tistim, ki strateško vlagajo v razvoj in nagrajujejo kader.