» »

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja

1
2
»

sidd ::

No, dgiv plač, in predvsem odgovornosti, malce "akrapoviča" (nagrajevanje sposobnih), ter ISO ... bi definitivno pomagalo naši državi.
no idea for signature
signed
I

bluefish ::

Odgovornost ja, vendar ne le tista na papirju.

mailer ::

markoff, super komentar. A kdo pa jamči, da se zgoraj omenjeni nebi pokvarili, ko bi prišli malo višje? Kdo se pa do sedaj ni? Za vsak davkoplačevalski cent, ki ga država porabi bi morala biti informacija javnega značaja, tudi penzije, socialni prispevki, skupaj z imenom in priimkom prejemnika ali podjetja, ki ga je dobil. Po možnosti bi moral biti zraven še gumb ali se državljani s transakcijo strinjajo. Verjetno bi bile potrjene tiste za nakup opreme za bolnišnice tiste za kvazi svetovanje v miljonih evrov pa zavrnjene. In prav bi bilo tako.

Sicer pa zakaj potrebuje uradnik, ki dela v okenskem programu najnovejši i7 z 8 ali več GB rama za več kot 1k€, če je dovolj že navaden i3 za polovico cene zastarala pa bosta oba ob istem času? Odgovornosti pa v javnem sektorju NI!!! Dokaz je zadnji primer ko so za izginotje referendumskih podpisov okrivili navadno referentko, ki jih je sprejela. Želvak in njegova kompanija pa si je z njimi par mesecev brisala rit na šihtu.
Armor A30, AX850, V Gene, 3770K, Big Shuriken II,
Corsair 16GB 1600MHz CL9, GTX660TiDC2TOP, 840120GB Basic,
Spinpoint 1TB, BD207DBK, G110, G300, Dell U2412M

Matthai ::

Jype je lepo povedal. Kar ste izvolili, to imate. Medijem je pa itak bolj pomembno, da se pisari o politikantskih spletkah, kot kakšne resne analitične članke. Dosti žalostno, da takega članka ni bil sposoben napisati že zdavnaj kakšen etabliran medij. Pohvale Anžetu, to je resno novinarsko delo!

Danes je sicer moderno pljuvati po državnih uradnikih, ampak tukaj ni toliko problem nedela konkretnih oseb, kot zlasti neustrezne organizacije dela (to je pa stvar predvsem predstojnikov in funkcionarjev) ter obremenjenosti javnega sektorja z birokratskimi postopki.

Sam delam v enem državnem organu in lahko iz prve roke povem kako izgleda nakup trdega diska.

Doma:
- malo pobrskam po spletu, kliknem, plačam in v nekaj dneh disk dobim po pošti
ali
- grem v ene 2 trgovini, pokažem na disk in rečem "tegale bi imel" ter potegnem ven denarnico.

- Zadevo odnesem domov in jo vržem v računalnik.

- Ko crkne, ga vržem v kanto.

V javnem sektorju so pa stvari malce drugačne (vsaj pri nas). Najprej se pogovorim s sodelavci ali disk zares potrebujemo. Nato izpolnim poseben obrazec, kjer predlagam nakup. Zraven seveda napišem obrazložitev. Potem gre zadeva v par podpisov: najprej obrazec podpiše oseba, ki ima posebno pooblastilo (sklep predstojnika!), da sme izvajati nakupe. Nato zadevo podpiše tim. pooblaščenec za splošne upravne zadeve. Nato finančnik. Nato pa predstojnik.

S tem pa se nakup še ne začne. Zdaj grem poiskat najmanj tri ponudbe. Govorim seveda o tem, da pridobim najmanj tri predračune. Nato predračune pregledam in izberem najcenejšo ponudbo. Nato izpolnim drugi obrazec, kjer predlagam konkreten nakup. Zraven seveda priložim vse ponudbe, ki jih podpisniki preverijo.

Potem gredo spet podpisi. Najprej oseba, ki ima posebno pooblastilo za izvajanje nakupov. Nato zadevo podpiše tim. pooblaščenec za splošne upravne zadeve. Nato finančnik. Nato pa predstojnik.

Vse te zadeve med tem glavna pisarna skrbno knjiži v informacijski sistem (vnese pod samostojno klasifikacijsko številko, poskenira, doda v bazo podatkov - hrani se 10 let).

Potem grem do računovodje, ki mi izda naročilnico. Le-to pošljem podjetju. Počakam. In dobim disk.

Preverim, če smo dobili kar smo naročili. Sedaj je treba določiti inventarno številko (in potem vsako leto preveriti, če se disk še vedno nahaja, kjer je zaveden), skrbnika diska (osebo, ki je odgovorna za ravnanje z diskom, npr. vgradnjo, uporabo,...). Potem podjetje izda račun in račun gre v izplačilo.

Tam postopka ne poznam podrobno, sta pa spet vsaj ene 2 podpisa.

In ko disk crkne, se ga komisijsko uniči oz. odpiše, kar spet stori posebna tričlanska komisija in o čemer obstaja poseben zapisnik.

Če/ko vmes pride kakšna inšpekcija ali Računsko sodišče moram vsak nakup dokazovati z vsemi papirji. In zraven seveda priložiti vse sklepe in vsa pooblastila za osebe, ki so sodelovale pri nakupu, vse interne pravilnike, vse račune, naročilnice, itd.

Pa da ne bo kdo mislil, da je to izmišljen primer. To je povsem svež primer za nakup cca. 70 EUR diska pred kratkim.

Tako da vsi, ki jamrate čez birokratizacijo države se malce zamislite. Ni samo zasebni sektor žrtev birokracije. Je pa ena razlika. V javnem sektorju se ne krade davkov in ne izkorišča delavcev (v mislih imam neplačevanje prispevkov in neizplačila plač).
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Anze1 ::

Glede na to, da se debata vrti tudi o javnih naročilih: tole je intervju z vodjo enega izmed oddelkov za javno naročanje pri Združenih narodih, ki po mojem mnenju kar dobro pove, kaj ne štima:

http://podcrto.si/javno-narocanje-so-za...

Če pa bi kdo rad vedel več pa je tule še venček člankov na to temo:

http://podcrto.si/zakonodaja-omogoca-iz...

http://podcrto.si/za-drzavo-je-postopek...

http://podcrto.si/apetiti-po-javnem-den...

http://podcrto.si/sumi-korupcije-ponava...

LuiIII ::

Se strinjam, da je zadeva bolano over regulated in da ubija duha ter na ta način prispeva k manjši učinkovitosti v JU.

LuiIII ::

No sem pa ravno danes klical znanca na en urad in sem ga hotel nekaj ustno pobarati o nekem razpisu (tolmačenje nekaterih dvoumnih ali ne dovolj natančno opisanih postavk) in mi je rekel, da tega ne sme opraviti po telefonu ter naj povprašam uradno preko e-maila. Fair play. Ni problema, edino da ne bo ponovno trajalo 10 dni do odgovora.

Fritz ::

Matthai je izjavil:


Danes je sicer moderno pljuvati po državnih uradnikih, ampak tukaj ni toliko problem nedela konkretnih oseb, kot zlasti neustrezne organizacije dela (to je pa stvar predvsem predstojnikov in funkcionarjev) ter obremenjenosti javnega sektorja z birokratskimi postopki.

Zelo dobro napisano (tudi ostalo).

JU, vsaj tam kjer sem sam delal, ima hude težave z bazami podatkov in ugotavljanjem realnega stanja. V bazah ni zanesljivih in ažurnih podatkov, obstoječi pa niso smiselno povezani zato je tudi vsako novinarsko ali državljanovo vprašanje lahko hud problem, saj je treba prekopati obstoječe baze, povezati podatke tako, da dobiš vsaj približek odgovoru in potem to spraviti v primerno obliko za tistega, ki je podal zahtevo. In če smo pred desetimi in več leti v povprečju imeli dokaj kilavo opremo in omejeno programje, danes teh omejitev skorajda nimamo več pa vendar pri upravljanju z bazami podatkov, pri upravljanju z informacijami in pri transparentnosti porabe davkoplačevalskega denarja stanje ni bistveno boljše.

Odgovorni so zgoraj omenjeni. Bodisi da gre za nesposobnost, korupcijo, klientelizem ali kaj drugega, je odgovornost pri njih, saj gre za temeljna vprašanja ustroja organizacije. Medtem, ko v centrali Mercatorju s pomočjo SAPa ali podobnega orodja, v trenutku vedo, kdaj je šla čokoladica s police v trgovini na obrobju Postojne, je v delih JU SAP nasedla investicija. Iz enostavnega razloga, saj ni možno informatizirati nekaj tako zbirokratiziranega in neučinkovitega. Če management nima jasno razdelanih pojmov kako organizirati procese, da bo sistem učinkovito deloval, ni premika naprej. In ni možno napredovati, če ne moreš analizirati pretekla gibanja in če ti ni jasno, v kakšnem stanju si sedaj.

MFERAC, katerega je nekdo omenil, je računovodski sistem, na katerega so sčasoma obesili vse živo. Gre, vsaj po mojem mnenju, za zastarel in nepregleden sistem (razen, če nisi uradnik, ki se ukvarja z zelo ozkim naborom funkcij in zmožnosti). Pa gre za enega bolj zanesljivih sistemov v JU.

Seveda pa smo za takšno stanje odgovorni tudi mi, ker zahteva po transparentnosti porabe davkoplačevalskega denarja - do zadnjega evra - ni med našimi glavnimi zahtevami do Vlade. Vlado smo mi 'zaposlili' in ta vlada nam je dolžna poročati o svojem delu in porabi. Ne skozi neko latovščino in okleščena poročila temveč z javno objavo vseh relevantnih podatkov, ki jih že tako obdeluje na svoji informacijski infrastrukturi. Večji del podatkov je že na razpolago, le v pravo obliko ga je potrebno dati in omogočiti dostop slehernemu državljanu (poglejte GURS - Javni vpogled v nepremičnine).
Matthai & Co. so s Supervizorjem pokazali, da se da iz tako pridobljenih podatkov izluščiti kopica uporabnih analiz in seveda tudi cela vrsta anomalij, katerih odprava bi takoj povečala učinkovitost, gospodarnost itn.

Zasebnost posameznika je potrebno varovati, zasebnost Države pa omejiti na najmanjšo in najnujnejšo potrebno mero.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

nekikr ::

V javnem sektorju se ne krade davkov in ne izkorišča delavcev (v mislih imam neplačevanje prispevkov in neizplačila plač).

To ne, imate pa neplačano pripravništvo. Malce slabše od suženjstva.

Hayabusa ::

Tako da vsi, ki jamrate čez birokratizacijo države se malce zamislite. Ni samo zasebni sektor žrtev birokracije. Je pa ena razlika. V javnem sektorju se ne krade davkov in ne izkorišča delavcev (v mislih imam neplačevanje prispevkov in neizplačila plač).

Vegrad, Steklarna Hrastnik.

Gavran ::

smash je izjavil:

za nastalo situacijo je izključno krivo ljudstvo, saj navkljub vsemu še vedno voli ene in iste, mafijce, koruptivneže, uritolezce in podobno



Ni res, voliš lahko samo tisto kar kandidira in potem imaš izbiro med navadnim drekom in navadno drisko, še tisto kar je "novega" (Virant na zadnjih volitvah kot primer) se izkaže kot nekaj prejle naštetega, da o raznih Hanžkih in tipih ki ustanovijo svojo stranko ker so jih iz prejšnjih petih nogirali ne omenjam. Na koncu pa je polovica parlamenta izvoljena po nakakšnih strankarskih listah ne da bi dobili glasove volilcev. Da bi citirano veljalo, bi morali spremeniti volilni sistem tako da bi volili ČLOVEKA ne pa stranke in da bi volilci imeli možnost odpoklica izvoljenega. Ja, potem bi bili res volilci krivi, prej pa ne!
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

jype ::

Gavran> Ni res, voliš lahko samo tisto kar kandidira

Tudi kandidiraš lahko.

gzibret ::

Tole je super raziskovalno novinarstvo. Se zelo močno strinjam z enim predhodnikom, ki je izjavil, da gre novinarjem bolj za iskanje zdrah v stilu osladne mehiške telenovele, kot pa za kakšno resno delo. Je pa res, da je nad novinarjem urednik, in ali bi takšen članek šel "skozi" v enem resnem mediju. Sedaj je seveda "šel skozi", ker je itak že objavljen v dneh neodvishnih spletnih medijih. Vprašanje se zastavi, ali bi "šel skozi", če bi novinar poslal članek v resen cajteng predno je objavljen neodvisno.

Vem, da so solovenski novinarji sposobni tudi resnega dela, samo nisem pa čisto prepričan, če bi jim kakšno takšno resno delo tudi v resnici objavili (za plačilo, se ve)....
Vse je za neki dobr!

Fritz ::

jype je izjavil:

Gavran> Ni res, voliš lahko samo tisto kar kandidira

Tudi kandidiraš lahko.

To je pa že višja matematika, ko je treba nekaj dejansko narediti...

Obstaja vrsta manjših strank, v katerih bi se lahko vsakdo našel...če bi le imel dejansko voljo nekaj spremeniti. Robantenje na spletu ni izraz prave volje temveč praznjenje ventilov.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

jype ::

Fritz> To je pa že višja matematika, ko je treba nekaj dejansko narediti...

Ja, ampak bomo morali. Čeprav nam v resnici sploh ne gre slabo, nam gre kljub temu vse slabše - čeprav si bo gospodarstvo z rastjo naših glavnih izvoznih partnerjev nedvomno nekoliko opomoglo, bomo politično še vedno stopali na mestu, dokler se ne bomo potrudili sprememb dejansko narediti. Zahteva jih lahko vsak lolek, da je s spremembami povezanega ogromno dolgočasnega dela, ki ga nekdo mora opraviti, pa loleki radi pozabijo.

Gavran ::

jype je izjavil:

Gavran> Ni res, voliš lahko samo tisto kar kandidira

Tudi kandidiraš lahko.


Teoretično lahko, praktično pa mi povej koliko možnosti za izvolitev ima neodvisni kandidat? 0,000000000000000001%?

Seveda je možno ustanoviti novo stranko... časa za papirologijo pa malo...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

aerie ::

jype je izjavil:

Gavran> Ni res, voliš lahko samo tisto kar kandidira

Tudi kandidiraš lahko.

Lahko. Vendar za uspeh na volitvah moraš iti skozi neke vrste reality show, da potem neka skupina ovac glasuje zate. Skrajno bolano in za vsakega normalno razmišljujočega človeka povsem nesprejemljivo. In kot rezultat imamo celo vrsto psihopatov, narcisov in ostalih marginalnih sprevržencev na vodilnih političnih položajih. Takšen demokratični sistem je povsem neprimeren, lahko bi rekli celo primitiven.
Volilci bi morali izglasovati programe in ne ljudi ali stranke. Izglasovane programe pa bi izvajali za posamezni sektor usposobljeni strokovnjaki. Sploh ni nujno, da iz Slovenije. Za vsak program, bi se postavili časovni roki. Če posamezna skupina izvajalcev programa, ne doseže zastavljenih rezultatov v postavljenem časovnem roku, se skupina izvajalcev menja s sposobnejšimi. Časovni roki in cilji morajo seveda biti jasno postavljeni. Npr. za vsako tromesečje. Programe, cilje in časovne roke postavlja volilno telo preko elektronskega sistema. Namesto parlamenta imamo tako skupino ljudi, ki skrbi, da elektronski sistem deluje nemoteno. In namesto ministrstev, skupine strokovnjakov, ki opravljajo svoj posel, kot bi ga v vsaki drugi gospodarski družbi - torej če ni rezultatov, se menja ali pa razpusti.

para! ::

Tale predlog, da je treba kandidirat, je pa res kr neki, vsaj pri nas. Od kod pa naj človek, ki bi celo želel kaj spremeniti, potegne motivacijo, ko pa je jasno, da ljudje volijo ideološko? Se pravi na naslednjih volitvah bo večina glasov za standardno ekipo, mogoče sicer v drugačnih oblikah.

Po drugi strani si pa takoj, ko stopiš na prag majhnih strank z novimi idejami, pomešan med tisti drek, ki zagovarja določanje najvišje dovoljene stopnje uspešnosti.
Death before dishonor!

Anze1 ::

gzibret je izjavil:

Tole je super raziskovalno novinarstvo. Se zelo močno strinjam z enim predhodnikom, ki je izjavil, da gre novinarjem bolj za iskanje zdrah v stilu osladne mehiške telenovele, kot pa za kakšno resno delo. Je pa res, da je nad novinarjem urednik, in ali bi takšen članek šel "skozi" v enem resnem mediju. Sedaj je seveda "šel skozi", ker je itak že objavljen v dneh neodvishnih spletnih medijih. Vprašanje se zastavi, ali bi "šel skozi", če bi novinar poslal članek v resen cajteng predno je objavljen neodvisno.

Vem, da so solovenski novinarji sposobni tudi resnega dela, samo nisem pa čisto prepričan, če bi jim kakšno takšno resno delo tudi v resnici objavili (za plačilo, se ve)....


Večkrat sem že videl, da imajo uporabniki medijev pri nas morda malo napačno predstavo o delovanju medijev. To v največji meri ni krivda uporabnikov, ker morda mediji res dajejo vtis, kot da načrtno zavirajo bolj poglobljeno novinarstvo. A to v večini primerov ni res. Takšnih člankov v recimo naših resnih časopisih in revijah preprosto ni zato, ker ni denarja zanje. Poslovni model tiska je namreč tak: treba je zapolniti strani, da pridemo skozi lahko za eno tipkano stran avtorju plačamo npr. 100 eur. Redno zaposleni novinarji pa delajo na (uradno ali neuradno) normo. In če se greš pisati poglobljeno analizo se ti v tem poslovnem modelu računica ne izide. Ko za članek porabiš recimo 3 delovne dni in zanj dobiš 100 eur... ALi pa rečeš uredniku, da bi rabil te tri dni za članek, on pa ti jih seveda ne da. Zato smo tudi ustanovili portal podcrto.si kot nekakšen poskus, kjer si sami diktiramo tempo objavljanja, ne delamo na normo ampak za zgodbo porabimo toliko časa, kot potrebujemo... Bomo videli, če bo uspelo.

jype ::

aerie> Vendar

Ja, nihče ni nikomur obljubil, da je karkoli easy.

para!> Tale predlog, da je treba kandidirat, je pa res kr neki, vsaj pri nas.

Je pa tudi edini, ki ni nasilen.

Edina reč, pred katero bo pobegnilo več sposobnih in uspešnih, kot je zanič država, je nasilje.

Fritz ::

Fantje, če hočete karkoli spremeniti, je treba v to vložiti nek napor. Tam 'zunaj' je kar nekaj novih strank, ki ne gledajo na svet v ustaljenih okvirjih ter predstavljajo digital natives. Ovce, kar smo vsi (v večji ali manjši meri), so čedalje bolj spletne ovce (informirane ovce, povezane ovce etc.) in ta potencial se da izkoristiti.

@ para
Manjka pa ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati in delati in ki so sposobni svoj ego umiriti do te mere, da bi razumeli, da ljudje nismo vsi enaki in da zadev ne moreš peljati skoz z enega konca Gaussove krivulje, če ti večina ni sposobna slediti, ti jih pa potrebuješ. Nadpovprečno inteligentnemu ali sposobnemu človeku bi to moralo biti jasno.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein

gzibret ::

Anze1 - hvala za razlago. Morda mediji res dajejo tak vtis. Ampak tudi moje besede niso bile čisto iz trte izvite, saj sem že sam bil priča zaviranja objav kočljivih tem (ali je bilo to načrtno, lahko le špekuliram). Doma in tudi v svetu! V svetu konkretno - opozarjanje na škodljive emisije kovin v okolje s strani določenih poslovnih subjektov. Članek je šel "skozi" takrat, ko sem iz njega pobrisal konkretna imena problematičnih družb (v tujini). Doma so mi že pred časom zavrnili 2 poslana prispevka (eden v prilogi znanost&razvoj, drugi v Sobotni prilogi), ampak ne na način, da bo zavrnjeno, ampak na način, da je članek sicer OK, ampak trenutno ni prostora za objavo; ko sem začel po nekaj časa bezati, kdaj pa bo prostor, sem bil ignoriran. Eden prispevek sem pol malo spremenjenega postal v oddelek Z&T na slo-techu (če se komu ljubi, ga lahko poišče). No, od takrat dalje nisem več slovenskim medijem pošiljal nič več, čeprav imam dosti zanimivega materiala.

Ko sem bil intervjujan s strani (slovenskih) novinarjev, so ALI pobrali ven najbolj "škandalozen" del enega stavka, ki je bil izven konmteksta čisto brez veze ALI enostavno od povedanega niso navedli prav nič. Sedaj... če me kakšen novinar slučajno poišče in rabi informacije, pa mu serviram zgolj objavljene članke v znanstvenih revijah.

Zato nisem čisto prepričan, da so uredniki & novinarji res čisto brez masla na glavi.
Vse je za neki dobr!

Okapi ::

Problem je tudi, da novinarji o znanstvenih temah praviloma ne vedo nič, za tiste, ki bi kaj vedeli oziroma razumeli, kaj jim kdo pripoveduje, pa mediji praviloma nimajo dovolj denarja.

O.

Anze1 ::

@ gzibret: ja, zagotovo se pri določenih stvareh ustvarja tudi tak pritisk, želel sem le reči, da v veliki večini za slabe članke ni krivo to, ampak pomanjkajne $$$ oz. nerazumevanje prihodnosti medijev. Jaz sem v osnovi šel do par medijev, ki recimo niso imeli pomislekov pri tem, da bi "nabili" (če je stvar utemeljena) tudi stalne kupce oglasnega prostora, ampak odgovorje po navadi: "super članek, ampak zanj ti lahko damo max 60 eur...:)"

V kolikor pa želiš ti (ali kdorkoli drug) objaviti kakršno koli mnenje o stvari, za katero misliš, da jo lahko argumentirano zagovarjaš, pa si dobrodošel - pošlji na info@podcrto.si. Imamo zavihek mnenja, kjer si želimo objavljati mnenja informiranih državljanov.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Test: Pet ministrstev ni dalo zahtevanih informacij javnega značaja (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Nova vsebina
7310302 (5728) Anze1
»

Ruski učitelji se bodo učili uporabe odprtokodnega programja

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
364728 (3583) Daedalus
»

Ali kopiranje baze lahko le-to poškoduje?

Oddelek: Novice / Varnost
72410 (2410) Ziga Dolhar
»

Slovenski študent bo kmalu brezžično omrežen?

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
231739 (1739) Ziga Dolhar
»

MiD vabi na klepet

Oddelek: Novice / --Nerazporejeno--
101612 (1612) Han

Več podobnih tem