Bi rajši profi slike ali vam zadošča DM, Hofer...

Če koledar kupim, je to ponavadi tematski, in si ga pred nakupom ogledam, če se mi same fotografije zdijo všečne, šele na to pogledam kvaliteto slik in tiska.

Papir uporabljam več ali manj samo še v ritobrisne namene.

Ko ravno omenjaš, sem se ozrl po stenah in našel en koledar za leta 1999-2001 in enega za 2013, ki je bil zadnjič updatean nekje aprila.

Kar se fotk za osebno in vozniško etc tiče, me ne zanima kvaliteta fotke, ki jo bo gledal tam nek birokrat.

Svoje fotke hranim itak v elektronski obliki in me papirna zanima manj. Če kdaj kaj zaide na papir, to pač sprintam sam. Če je treba, v high-res načinu in na boljši papir.

Praviloma se nikoli ne sekiram za kakovost sprintanega, ker pač vem da v primeru potrebe to lahko bolje sprintam, če si vzamem čas ali pošljem v studio. Do sedaj te potrebe ni bilo.

Ali hočete imeti za osebni album/arhiv natiskane fotografije kvalitetneje, a dražje ali pa hočete za zanamce pustiti svojo fotografijo resolucije 64x64 ne najbolj kvalitetno natisnjeno čez običajen list formata A3?
Ni težko vprašanje.

Če bi imel denar, in če bi se slučajno odločil za tako hrambo fotografij v fizični obliki, bi se odločil za dražjo varianto.

LitralSM je 6. nov 2013 ob 18:26 izjavil:

Ali hočete imeti za osebni album/arhiv natiskane fotografije kvalitetneje, a dražje ali pa hočete za zanamce pustiti svojo fotografijo resolucije 64x64 ne najbolj kvalitetno natisnjeno čez običajen list formata A3?
Ni težko vprašanje.

Če bi imel denar, in če bi se slučajno odločil za tako hrambo fotografij v fizični obliki, bi se odločil za dražjo varianto.

V tem primeru sploh. Valjda boš folku pustil podatke v čimboljši, čimmanj predelani digitalni obliki, sploh glede na to, da je fotka tako nastala.

Verjetno je, da bodo pozneje na voljo boljše tehnike kakovostnejšega odtisa za manj denarja in bo konči rezultat cenejši in boljši, sploh pa na voljo v kateremkoli številu kopij.

dottor je 6. nov 2013 ob 20:08 izjavil:

Zanima me kolko folka še sploh da tiskat slike. Jaz že kar nekaj let si delam digitalne zbirke slik (pečem na DVDje + 1 kopijo DVDja)? Slike pa tiskam samo še za družinske dogodke.

Še nisi slišal za oblačno shrambo kot je dropbox, skydrive in podobni? Slike imaš vedno na voljo za pokazat na računalniku-tablici-telefonu, če je le dostop do interneta.

Profi ali "profi"?

Na čem in s čim se printa?

Za par fotografij do A4 (10x15, 13x18, A4) večinoma na lastnem tiskalniku kjer imam kontrolo in usklajevanje med barvo na monitorju in na papirju. Če je potrebna večja količina pa spletne storitve (ala mixifoto). Kjer s kvaliteto nisem preveč zadovoljen a je za ceno in količine fotografij v rangu dobro.

blackbfm je 8. nov 2013 ob 02:06 izjavil:

Čeprav na koncu je pa spet vprašanje, če ne bo slika po desetletjih enostavno zbledela..nič ni večno jebiga

Oziroma to SPLOH ni vprašanje

Sploh mi je smešna vsa ta znanost okrog avtentičnosti barv in razne kalibracije, ko pogledaš kako se spreminjajo barve na papirju. Vsaka komponenta se spreminja po svoje in vsaka različno na različne vplive ( UV, kisik, ozon, toplota itd itd).

Menda tisti obcutek, ko vzames album v roke in ga skupaj z otroci prelistas na kavcu. Sam imam trenutno vse v digitalni obliki, vendar imam obcutek, da bom dal tiskat slike in naredil album.

Kar se tice kvalitete barv in podobno, se niti ne sekiram prevec - le da ni to izrazito opazno. Fotke, ce gledas kaksne druzinske, so primarno bolj zato, da se spomnis tistega dogajanja in obcutkov. Ne toliko barve trave in igrac.

lp

Brane22 je 8. nov 2013 ob 02:36 izjavil:

kaj ostane papirju ? Avtentničnost ? Za kaj točno je sprintana/stiskana fotka boljša od prikazane na zaslonu ?

A si že kdaj vidu kak dober BW ali C-Type print? Si kdaj v rokah držal kak dia film (po možnosti velikega formata)?

Žal ne vem za noben display, ki bi pribl. ustrezal VSEM kvalitetam dobrega printa (kaj šele dia projekcije):
- debelina
- cena
- velikost
- črna = črna
- resolucija
...

ti?

Brane22 je 8. nov 2013 ob 10:40 izjavil:

kaj tako magičnega je na printu ?

O tem je, imho, brezveze debatirat. Ti magije ne boš vidu, drugi jo bodo pa z zaprtimi očmi čutili. Brezplodna debata, tako kot film vs. digital.

Zato sem specificiral čisto osnovne in otipljive "kvalitete". Kje dobim 50" screen, debeline pol centimetra, s 15k piksli po širini? Za 100 EUR.

Crickets?!

no comment je 8. nov 2013 ob 11:24 izjavil:

Zato sem specificiral čisto osnovne in otipljive "kvalitete". Kje dobim 50" screen, debeline pol centimetra, s 15k piksli po širini? Za 100 EUR.

Crickets?!

In kje jih rabim ? In zakaj ravno 50" in 15k pikslov po širini ?
In kje imam tak CMOS senzor, da bo rezultate tega vreden ?

In zakaj to rabim ZDAJ ? Recimo da imam tak masiven RAW, papirja pa ne rabim ravno zdaj, oziroma ne v tej kakovosti.

A ni v tem primeru optimum shraniti stvar v maksimalno verni digitalni obliki in jo spraviti na papir takrat, ko si bom to res zaželel in takrat z najboljšo dosegljivo tehniko v tem razredu ?

In zakaj to rabim ZDAJ ?

Aha, ker ti ne rabiš, ne rabi nihče.

Jaz sem recimo pred nekaj meseci od kolegice dobil za darilo fotoknjigo, s fotkami iz nekega skupnega avanturističnega potovanja. Te fotke bi lahko dobil tudi po e-pošti, ampak sem se fotoknjige veliko bolj razveselil. In v resnici je še vedno bolj praktično dati nekomu, ki pride na obisk, v roke to knjigo, da si pogleda, kako smo se imeli na potovanju, kot mu jih kazati na tablici. Je pa res, da so na tablici te fotke videti bolje.

Ja, samo da tvoja perspektiva ni bila, da tega ti pač ne rabiš, ampak si s svojim odgovorom dal vedeti, da po tvojem mnenju tega nihče ne rabi.

V resnici ima papir tudi za arhiviranje veliko prednost. Najde človek na podstrešju stare 5,25 diskete in gredo direktno v smeti. Če bi našel fotografije na papirju, bi dragocenih družinskih fotografij (ali zgodovinskih dokumentov) ne vrgel v smeti. A si prepričan, da bodo čez 100 let ljudje sploh vedeli, da so v predali stare pisalne mize našli ključek USB ali kartico SD? In tudi če bodo vedeli, a misliš, da bomo imeli to kam vtaknit? Sem precej prepričan, da ne, in bodo vrgli stran. Če bodo našli album obledelih papirnatih fotk svojega pradeda, se bodo pa razveselili.

Mimogrede, tudi jaz imam nekaj arhiva (sicer ne ravno zelo pomembnega, ne pa tudi kar za v smeti) na Iomeginih ZIPih in SyQuestovih diskih, ki ga sicer teoretično še lahko "rešim" in prepišem na kaj uporabnejšega (po vseh verjetnosti, ker morda je kaj od tega tudi crknilo), praktično pa zelo težko (SyQuestov pogon recimo še imam, ampak je na SCSI-ju in ga nimam več kam priklopit, pa tudi ko sem ga še lahko, gonilniki niso več podpirali takratne različice Windowsov). Pa je zadeva komaj slabih 20 let stara.

Poleg tega so ljudje izgubili že veliko dragocenih fotografij (dragocenih v smislu spominov), ko so se pokvarili diski, ključki USB, pomnilniške kartice. Negativi, diasi ali fotke na papirju sicer bledijo, tudi vlaga jih lahko načne in zgorijo lahko v požaru, ampak se vseeno fotke na papirju za vedno uničijo precej redkeje kot tiste na izključno digitalnih nosilcih. In ni mi treba sedaj začeti razlagati o backupih in poklicnih rešitvah za arhive, ker jih precej dobro poznam, in dobro vem, da povprečni ljudje tega ne uporabljajo.

O.

Jaz imam na dveh lokacijah, na treh diskih in del še na dvd-jih. Po moje mi zasedajo vse kopije enih 500 Gb. Pa ne bi škodilo imeti tudi kaj v obliki klasičnih fotografij, vsaj najboljše, in še na tretji lokaciji, recimo v kakšnem oblaku. Je pa tega očitno preveč, je enih 40000 slik, svoje delajo tudi kratki posnetki. Po eni strani lahko slikarimo kot hočemo, po drugi strani pa sem se 36 klasičnim filmom vseeno malo bolj potrudil za izgled slike. Kljub temu pa ne bi dal nobene...
Pri tem mi je odpililo že ena dva diska, tako da sejem te fotografije, kjer je le plac. DVD-ji tudi niso baš nekaj.

blackbfm je 8. nov 2013 ob 02:06 izjavil:

Zanima me kolko folka še sploh da tiskat slike. Jaz že kar nekaj let si delam digitalne zbirke slik (pečem na DVDje + 1 kopijo DVDja)? Slike pa tiskam samo še za družinske dogodke.

Cloud storitve ki jih eni tolk hvalijo so pa sploh lahko zadeva kjer res nimaš prav nobenega nadzora, danes je jutri ne več, ker se nekomu pač tako dvigne ali pa se razmere na trgu spremenijo.

Tko da tist kar je nujno, je še vedno pametno dat tiskat. Čeprav na koncu je pa spet vprašanje, če ne bo slika po desetletjih enostavno zbledela..nič ni večno jebiga

Kakšne neumnosti so pa to. Podjetja, kot so google, microsoft in dropbox glih niso na tem spisku, da lahko jutri propadejo. Poleg tega vsak pameten itak naloži slike na več različnih oblačnih servisov. Veliko bolj varno kot katerokoli fizični medij, ki ti lahko v vsakem trenutku odpove. Tudi DVDji in CDji v veliki večini ne bodo več bralni čez par let, sploh če se zamenjajo računalniki.

Brane22 je 9. nov 2013 ob 07:10 izjavil:

In ne štekam zakaj naj bi bil digitalni backup tako problematičen.

na 16GB CF spravim 1.500+ RAW datotek. Stvar stane pri nas €20 in jo zlahka držim med prsti.

Je tako težko naredit 1:1 backup take kartice v ekstra dveh primerkih in jih hranit na ločenih lokacijah ?

To je potem že 40 EUR in obe ti lahko crkneta iz danes na jutri kar tako brez razloga. Cloud imaš pa free. Meni je crknilo že kakšnih 10 USB ključev, 3 SD kartice, arhivi zapečeni na DVDje in CDje iz 20-15-10-5 let nazaj mi jih na dveh novih laptopih bere le še 3 od več kot 100 komadov. Tako da....

Seveda nihče, ampak vseeno bolj zaupam stricu googlu, kot čangšlang proizvajalcu kartic.
Sicer pa razumljivo imam duplikate na 5 različnih servisih.
Tukaj je potem še glavna prednost - priročnost, ko imaš vse vedno in povsod na voljo za pokazat, ne pa da tlačiš fizični medij, ki ga mimogrede založiš ali izgubiš, v vsako napravo posebej.

Saj bo na papirusu pa kamnitih ploščah tudi.

Digitalni nosilci živijo s podatki.

Tako kot se razvijajo, jim podatki sledijo.

Mogoče čez tisoč let ne bo CF kartice iz današnjih časov, bo pa verjetno njen moderni ekvivalent in mnogi podatki, vredni hranjenja bodo na modernih medijh.

Kaj ti danes koristi prastara kamnita plošča ? Pa še to 99,99% vidi kot fotko iste na modernem, digitalnem mediju.

Ampak podatki ne umrejo z nosilci.

kaj me briga za podatke, ki so zgnili na disketi, če sem njihovo kopijo že davno preselil ?

Gostota in tehnologija zapisa sta preveliki, da bi nosilci preživeli obremenitve časa, ki bi jih bilo mogoče popraviti.

1. To velja za papir še toliko bolj.

2. To velja za podatke, ki jih enkrat vpišem in se jih potem ne dotaknem 100 let.

Brane22> 1. To velja za papir še toliko bolj.

Ne, ne velja.

Brane22> 2. To velja za podatke, ki jih enkrat vpišem in se jih potem ne dotaknem 100 let.

Ne, to velja za podatke, ki ždijo na medijih in se precej hitro spreminjajo zaradi okoljskih vplivov.

Brane22> predale imam polne papirnih fotk, katere 99,99% pol kurca ni vredno, ker jih je požrl zob časa.

Ja, jaz imam pa par deset terabajtov podatkov, ki niso vredni pol kurca, ker jih je zmečkal raid kontroler, imam celo stalažo pokvarjenih diskov, imam par sodov optičnih medijev, ki ne delujejo.

Imam tudi par albumov fotk, ki so še vedno v odličnem stanju.

Mislim, da sam zlahka uganeš, katero reč babica raje pogleda.

Brane22> Ni kaj, bo treba nazaj na luknjane kartice, da jih ja lahko tudi babica tudi na otip prebere. :))

Skratka, papir ima svoje prednosti - glavna od teh je očitno precej manjša gostota zapisa, ki se precej počasneje kvari.