Novice » Operacijski sistemi » München s prehodom na Linux in OpenOffice prihranil 10 milijonov evrov
johnnyyy ::
Mislim, da bi nam lahko bili tisti, ki so delali na tem projektu za vzor. Naredijo študijo, začnejo izvajati prehod in na koncu potrdijo, da jim je uspelo kar so hoteli. Medtem, ko se med nami odvija vojna med zagovorniki in kritiki, se pojavita le uboga 2 komentarja, ki povesta, kakšno stanje sta doživela v javni upravi. Vsi pričakujete visoko stopnjo integracije pa noben ni konkreten kakšno stopnjo.
Sam sicer uporabljam GNU/Linux kot tudi Windows OS, predvsem pa se ukvarjam z vzdrževanjem clustrov in podobnih homogenih sistemov. Sicer se na večjih workstation zadevah še nisem preizkusil, vendar pa bi rad poskusil tudi to. Ker noben izmed komentatorjev ne poda stopnjo integracije in kaj naj bi se uporabljalo v takšnih sistemih, bom jaz opisal sistem, ki bi temeljil na GNU/Linux, vi pa povejte kaj mu manjka oz. zakaj nebi bil primeren kot workstation.
Če bi sam postavljal sistem bi le-ta temeljil na centralnem podatkovnem strežniku, na katerem bi bili vsi podatki (za večje omrežje bi uporabil več podatkovnih strežnikov). Tako bi s pomočjo tehnologije PXE vsak računalnik, ki bi bil v tem omrežju pridobil OS iz podatkovnega strežnika. Tako poljubna postaja nebi potrebovala lokalnega diska, na podatkovnem strežniku pa bi zagotovil, da so podatki na varnem (backup, RAID). S takšnim sistemom bi zagotavljal enostaven prehod v primeru posodobitev, če pa bi le te bile neuspešne, pa bi imel zagotovljen enostaven prehod na prejšnjo stanje. Prav tako pa odpade inštalacija posameznega sistema na posamezno postajo. DE bi uporabil gnome-shell z vsemi bonbončki, kot so skupni addressar, skupni koledarji (prek evolutiona), mape v skupni rabi za posamezne skupine. Za odjemalec pošte bi uporabil thunderbird, spletni brskalnik firefox, za delo z dokumenti pa LibreOffice. Za live komunikacijo med uporabniki pa bi skrbel Empathy.
Če odmislim lastne aplikacije, ki se uporabljajo, ne vem kaj konkretno bi še takšnemu sistemu manjkalo (te aplikacije sem odmislil z namenom, ker do sedaj ni nihče povedal, v kolikšni meri se to uporablja).
Sam bi pa rad, da bi bil sistem v JU dober, zanesljiv in da na občini ne čakam na uslužbenko, ki je nesla podatke svoji sodelavki (na ključku). In dokler bom(o) moral(i) to gledati, smo lahko skupnega mnenja, da takšen sistem ni dober, pa naj temelji na Linux-u, Windows-u, DOS-u ali UNIX-u.
Sam sicer uporabljam GNU/Linux kot tudi Windows OS, predvsem pa se ukvarjam z vzdrževanjem clustrov in podobnih homogenih sistemov. Sicer se na večjih workstation zadevah še nisem preizkusil, vendar pa bi rad poskusil tudi to. Ker noben izmed komentatorjev ne poda stopnjo integracije in kaj naj bi se uporabljalo v takšnih sistemih, bom jaz opisal sistem, ki bi temeljil na GNU/Linux, vi pa povejte kaj mu manjka oz. zakaj nebi bil primeren kot workstation.
Če bi sam postavljal sistem bi le-ta temeljil na centralnem podatkovnem strežniku, na katerem bi bili vsi podatki (za večje omrežje bi uporabil več podatkovnih strežnikov). Tako bi s pomočjo tehnologije PXE vsak računalnik, ki bi bil v tem omrežju pridobil OS iz podatkovnega strežnika. Tako poljubna postaja nebi potrebovala lokalnega diska, na podatkovnem strežniku pa bi zagotovil, da so podatki na varnem (backup, RAID). S takšnim sistemom bi zagotavljal enostaven prehod v primeru posodobitev, če pa bi le te bile neuspešne, pa bi imel zagotovljen enostaven prehod na prejšnjo stanje. Prav tako pa odpade inštalacija posameznega sistema na posamezno postajo. DE bi uporabil gnome-shell z vsemi bonbončki, kot so skupni addressar, skupni koledarji (prek evolutiona), mape v skupni rabi za posamezne skupine. Za odjemalec pošte bi uporabil thunderbird, spletni brskalnik firefox, za delo z dokumenti pa LibreOffice. Za live komunikacijo med uporabniki pa bi skrbel Empathy.
Če odmislim lastne aplikacije, ki se uporabljajo, ne vem kaj konkretno bi še takšnemu sistemu manjkalo (te aplikacije sem odmislil z namenom, ker do sedaj ni nihče povedal, v kolikšni meri se to uporablja).
Sam bi pa rad, da bi bil sistem v JU dober, zanesljiv in da na občini ne čakam na uslužbenko, ki je nesla podatke svoji sodelavki (na ključku). In dokler bom(o) moral(i) to gledati, smo lahko skupnega mnenja, da takšen sistem ni dober, pa naj temelji na Linux-u, Windows-u, DOS-u ali UNIX-u.
Mipe ::
Še vedno čakam jypeta, da nam pokaže večje podjetje, kjer za vse naloge uporabljajo zgolj in samo brskalnik.
jype ::
Mipe> Še vedno čakam jypeta, da nam pokaže večje podjetje, kjer za vse naloge uporabljajo zgolj in samo brskalnik.
Google.
Google.
noraguta ::
jure ni bil še na nobenem google eventu. če bi bi videl na lastne oči drugačno sliko. zadet irelavantnež pač kateri ne more navest niti vira. nevem kaj počnejo moderatorji da ne mečejo ven takih nebuloz.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
jype ::
Kakšnega vira? Google interno izdatno uporablja svoje storitve. Seveda ne teče v brskalniku _vse_, zgolj vse tisto, kar uporabljajo za komunikacijo in pisarniška opravila.
Poleg tega se večina njihovega razvoja dogaja na Linux prenosnikih.
Poleg tega se večina njihovega razvoja dogaja na Linux prenosnikih.
sidd ::
Še vedno čakam jypeta, da nam pokaže večje podjetje, kjer za vse naloge uporabljajo zgolj in samo brskalnik.
Pri nas informacijski sistem (kateri zajema skoraj vse) teče izključno kot web aplikacija (na firmi nekje 80 compov). Baza je na serverju. Zadeva je multimodularna, odzivna, prilagodljiva ko šus. Vse kar rabi uporabnik, je skreiran račun s strani admina ter dodeljenimi pravicami, in (pazi to, bilokater!) brskalnik. Seveda pa je celotna zadeva custom made - na linuxu! Dela ko urca.
no idea for signature
signed
I
signed
I
noraguta ::
multimodularnakrasn izraz, in vesel sem da kidam gnoj in ne poslušam več takih nebuloz
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Sidd, a bi lahko podal malo podrobnejši opis vašega sistema? Če ni za javno objavo, pa prosim na zs.
LP
Jože
Sidd, a bi lahko podal malo podrobnejši opis vašega sistema? Če ni za javno objavo, pa prosim na zs.
LP
Jože
Grumf ::
Heh, zanimivo kako mularija misli da je fat server nekaj novega in uaaa... sem vedel da so development mutta malo
prekmalu zakljucili.
prekmalu zakljucili.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Grumf ()
noraguta ::
Heh, zanimivo kako mularija misli da je fat server nekaj novega in uaaa... sem vedel da so development mutta malo
prekmalu zakljucili.
ja pa da je "web aplikacija" primerna za izdelavo vsebin. najbol še mobilna.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
NeMeTko ::
Zagon računalnika preko PXE.... ne vem - ima kdo izkušnje, koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?
Jaz se še spomnim starih časov, ko smo na Novellu uporabljali network boot. Takrat se je naložil zgolj DOS in je bila zadeva akceptabilna. Se pa bojim da bi za Linux desktop (ne mislim CRT mode!) zadeva trajala.
Poleg tega nebi mogel vsega imeti v ramu, ampak bi moral poganjati stvari preko omrežnega diska (nfs), kar bi spet upočasnjevalo delovanje.
Ima kdo praktične izkušnje? Bi me zanimalo slišati....
Drugače pa je za mene debata 'kateri desktop' razmeroma nezanimiva. Če imaš na desktopu programe, ki ti omogočajo, da opraviš svoje delo, je čisto vseeno, ali je to Linux, Windows ali karkoli - zaradi mene lahko tudi DOS ali navaden CRT terminal. Bistvo je, da ti desktop ne omejuje storilnost, da lahko opraviš zadane naloge v predvidenem času. Vse ostalo pa je zgolj 'šminka'.
Zanimivo pa za mene zadeva postane, ko se začne pogovarjati o managementu vsega tega. Pa ne mislim distribucij, ampak uporabnikov. Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.
Jaz se še spomnim starih časov, ko smo na Novellu uporabljali network boot. Takrat se je naložil zgolj DOS in je bila zadeva akceptabilna. Se pa bojim da bi za Linux desktop (ne mislim CRT mode!) zadeva trajala.
Poleg tega nebi mogel vsega imeti v ramu, ampak bi moral poganjati stvari preko omrežnega diska (nfs), kar bi spet upočasnjevalo delovanje.
Ima kdo praktične izkušnje? Bi me zanimalo slišati....
Drugače pa je za mene debata 'kateri desktop' razmeroma nezanimiva. Če imaš na desktopu programe, ki ti omogočajo, da opraviš svoje delo, je čisto vseeno, ali je to Linux, Windows ali karkoli - zaradi mene lahko tudi DOS ali navaden CRT terminal. Bistvo je, da ti desktop ne omejuje storilnost, da lahko opraviš zadane naloge v predvidenem času. Vse ostalo pa je zgolj 'šminka'.
Zanimivo pa za mene zadeva postane, ko se začne pogovarjati o managementu vsega tega. Pa ne mislim distribucij, ampak uporabnikov. Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.
Truga ::
PxE?
Prek gblana se zboota hitreje kot lokalno (na zalost so SSDji v workstationih se vedno bolj izjema kot pravilo), ker imas vse na serverju komot cachiran v ramu. Par sekund pa je fertik. Ubuntu, ki je precej bloat, vec kot pol stvari ki pride zraven v officu ne rabis, zasede 4gb extractan.
Jaz ga v sluzbi bootam iz SSDja (v laptopu) prek PxE in NFS na 100mega lanu (desktop nima gblana...) pa je se vedno vse skup neprimerno hitreje kot iz starega HDDja v desktopu. Moras pa seveda met switche ki ti to prezivijo, ce mislis blazno masovno to pocet...
No, pa tud 10GbE kar solidno pada cena zadne cajte.
Prek gblana se zboota hitreje kot lokalno (na zalost so SSDji v workstationih se vedno bolj izjema kot pravilo), ker imas vse na serverju komot cachiran v ramu. Par sekund pa je fertik. Ubuntu, ki je precej bloat, vec kot pol stvari ki pride zraven v officu ne rabis, zasede 4gb extractan.
Jaz ga v sluzbi bootam iz SSDja (v laptopu) prek PxE in NFS na 100mega lanu (desktop nima gblana...) pa je se vedno vse skup neprimerno hitreje kot iz starega HDDja v desktopu. Moras pa seveda met switche ki ti to prezivijo, ce mislis blazno masovno to pocet...
No, pa tud 10GbE kar solidno pada cena zadne cajte.
Across all vendors, the average selling price of a 10-Gbit Ethernet product was $388 per port in 2011, down from $818 per port in 2008.Manj kot 10 sekund pa mas cel sistem pri sebi na 10GbE... Men se na SSDju lokalno boota od biosa do desktopa 8 sekund, tko da mislim da tud to hmal ne bo noben resn problem. Homedir na NFS, ostalo v RAM, pa cao.
jype ::
NeMeTko> koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?
5-10 sekund?
NeMeTko> Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.
Finta je, da je to v vse unixe vgrajeno že desetletja, da nima nobenih resnih šibkih točk in da za administracijo lahko izbereš eno od par sto rešitev, komercialnih ali prostih.
YP/NSS nad ldapom in to je to.
Garantiran odzivni čas ti seveda ne pomaga nič, če napake dejansko ne odpravijo. V tem primeru je bistveno bolje, da imaš svoje ljudi, ki lahko napako odpravijo zato, ker imajo dostop do vsega, do česar ga za odpravo napake potrebujejo.
5-10 sekund?
NeMeTko> Okolje z nekaj tisoč uporabniki potrebuje nek centralni 'directory service', ki nima bugov in se lahko 100+% zaneseš nanj. Odpoved tega pomeni katastrofo. Pri tem se skorajda ne moreš zanašati na open source, ampak si skorajda prisiljen, da uporabiš kakšnega od ne ravno poceni 'framework-ov' s profesionalno podporo in garantiranim odzivnim časom. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in s čem so reševali to področje, ki je lahko eno ključnih za uspeh ali propad nekega sistema.
Finta je, da je to v vse unixe vgrajeno že desetletja, da nima nobenih resnih šibkih točk in da za administracijo lahko izbereš eno od par sto rešitev, komercialnih ali prostih.
YP/NSS nad ldapom in to je to.
Garantiran odzivni čas ti seveda ne pomaga nič, če napake dejansko ne odpravijo. V tem primeru je bistveno bolje, da imaš svoje ljudi, ki lahko napako odpravijo zato, ker imajo dostop do vsega, do česar ga za odpravo napake potrebujejo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
kitaj ::
Pa še en slovenski primer migracije.
Petrol je 2005 svoje strežnike migriral na Linux (izkušnje: zanesljivejše delovanje sistema, hitrejše delovanje sistema, lažje vzdrževanje sistema in aplikacij).
Leta 2008 so Office zamenjali z OpenOffice (izkušnje: z bistvenim znižanjem stroškov zagotavljamo vse potrebne funkcionalnosti, uporabniki ob prehodu niso imeli pripomb).
Konec 2008 so začeli pripravljati migracijo maloprodajne mreže na Linux (blagajne (navaden PC z zaslonom na dotik) in pisarniški PC-ji na bencinskih servisih). Migracija naj bi bila končana v letu 2010. (izkušnje: Linux je primeren tudi za namizne PC)
Petrol je 2005 svoje strežnike migriral na Linux (izkušnje: zanesljivejše delovanje sistema, hitrejše delovanje sistema, lažje vzdrževanje sistema in aplikacij).
Leta 2008 so Office zamenjali z OpenOffice (izkušnje: z bistvenim znižanjem stroškov zagotavljamo vse potrebne funkcionalnosti, uporabniki ob prehodu niso imeli pripomb).
Konec 2008 so začeli pripravljati migracijo maloprodajne mreže na Linux (blagajne (navaden PC z zaslonom na dotik) in pisarniški PC-ji na bencinskih servisih). Migracija naj bi bila končana v letu 2010. (izkušnje: Linux je primeren tudi za namizne PC)
johnnyyy ::
Zagon računalnika preko PXE.... ne vem - ima kdo izkušnje, koliko časa to traja, da se ti naloži lesktop in pričneš z delom?
Konkretno: zagon OS (Ubuntu Server 12.04 - brez X-server) preko NFS sistema (HP Proliant 160G, Intel(R) Xeon(R) CPU E5520 @ 2.27GHz, 6GB RAM, 1Gbps LAN) 25 sekund (brez BIOS inicializacije), največja hitrost prenosa pri zagonu je 40MB/s in traja 2 sek. V primeru, da se na istem sistemu uporablja 100Mbps LAN se hitrost zagona poveča na 45-50 sekund. V primeru zagona 30 takšnih enot (istega OS) v razmiku 5s, ni zagon nobene daljši (brez inicializacije BIOSa) 45 sekund (pri tem času imam alarm, da je nekaj narobe).
V primeru zagona Ubuntu 12.04 - desktop live, je zagon daljši, na oko bi rekel, da je še vedno pod minuto (nisem ga meril), prav tako nisem meril hitrosti prenosa podatkov. Med uporabo live distribucije pa le ta teče BP.
Kako bi to delovalo na 30+ postajah, bi moral preizkusiti, vendar imam dober občutek.
Poleg tega nebi mogel vsega imeti v ramu, ampak bi moral poganjati stvari preko omrežnega diska (nfs), kar bi spet upočasnjevalo delovanje.
Ko sem testiral diske (7200rpm, 500GB, SATA - mislim, da so Hitachi, vendar ne bom trdil) pri neobremenjenem omrežju, so takšni diski le malenkost hitrejši od omrežja (130MB/s). V RAID10 pa sem pridobil še dodatnih 40MB/s. Vendar se je potrebno zavedati, da ni potrebno neomejeno dostopati do datotek v omrežju, saj že sam OS pri odpiranju programa naloži datoteke v cache (ki tam ostanejo, če se RAM ne uporabi za programe).
Torej z vidika administracije je zadeva zelo dobra in deluje dobro na 30 enotah brez X-serverja. Kako se bi zadeva obnesla na delovnih postajah, pa lahko samo ugibam (za eno deluje BP).
NeMeTko ::
Kam pa pravzaprav pri diskless postajah date swap? ramdisk? nfs?
Če je swap na nfs - kaj se zgodi, če pride do hickup-a na mreži?
Če je swap na nfs - kaj se zgodi, če pride do hickup-a na mreži?
damjanll ::
Kam pa pravzaprav pri diskless postajah date swap? ramdisk? nfs?
Če je swap na nfs - kaj se zgodi, če pride do hickup-a na mreži?
A ni ram danes dovolj poceni da ne rabis swap? Swap na ramdisk je pa absurd, zakaj bi swapal v ram ce pa lahko ta ram raje uporabis in ti potem ni potrebno swapat. Ce pade mreza, bodo vsi programi ki bi radi brali pac obviseli dokler ne pride mreza nazaj. Sicer tudi ce ne naredis swap preko mreze in primanjkuje spomina, potem vrze ven redko uporabljeno exec codo iz rama ker jo kasneje lahko prebere nazaj iz exe fajla, v bistvu je tudi to tip swapa.
noraguta ::
Pa še en slovenski primer migracije.
Petrol je 2005 svoje strežnike migriral na Linux (izkušnje: zanesljivejše delovanje sistema, hitrejše delovanje sistema, lažje vzdrževanje sistema in aplikacij).
Leta 2008 so Office zamenjali z OpenOffice (izkušnje: z bistvenim znižanjem stroškov zagotavljamo vse potrebne funkcionalnosti, uporabniki ob prehodu niso imeli pripomb).
Konec 2008 so začeli pripravljati migracijo maloprodajne mreže na Linux (blagajne (navaden PC z zaslonom na dotik) in pisarniški PC-ji na bencinskih servisih). Migracija naj bi bila končana v letu 2010. (izkušnje: Linux je primeren tudi za namizne PC)
prezentacija pa v powerpointu?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
jype ::
noraguta> prezentacija pa v powerpointu?
Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.
Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.
johnnyyy ::
Kam pa pravzaprav pri diskless postajah date swap? ramdisk? nfs?
Če je swap na nfs - kaj se zgodi, če pride do hickup-a na mreži?
Zaradi 6GB RAMa ne uporabljamo SWAP, /tmp/ in ostale temp mape pa so mountane na ramfs. Enote sicer imajo diske, ki so namenjeni predvsem za uporabnike, vendar pa se skoraj nič ne uporabljajo (sicer je na tem disku voljo tudi SWAP datoteka, v primeru če bi potreboval nad 6GB RAM, da jo lahko ročno vključiš). V primeru, da omrežje pade dol (npr. NFS), se enote ne odzivajo več (zmrzne). Ko se omrežje postavi delujejo enote spet normalno. Isto se zgodi, če zaustavimo glavno enoto, s katere se pridobivajo podatki. Da bi NFS sam od sebe razpadel, se ne spominjam. Ko so mesec nazaj prenavljali trafo postajo in je bilo potrebno zaustaviti celoten sistem, je ena izmed enot imela uptime preko 300 dni (100 dni več kot glavna enota, ki vse OSje servira).
noraguta ::
noraguta> prezentacija pa v powerpointu?
Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.
za linukse konferenco? animate svoje odprte, superjorne formate. komu prodajate meglo na ms programski opremi?
pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
jype ::
noraguta> animate svoje odprte, superjorne formate.
Sej so zraven, samo vi iz tretjega sveta jih ne znate prebrat, pa vam je zato vljudno ponujen powerpoint.
noraguta> pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.
Sej microgramm dela pa na Linuxu pa služijo. Zgleda da so linuxi super.
Sej so zraven, samo vi iz tretjega sveta jih ne znate prebrat, pa vam je zato vljudno ponujen powerpoint.
noraguta> pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.
Sej microgramm dela pa na Linuxu pa služijo. Zgleda da so linuxi super.
kitaj ::
noraguta> prezentacija pa v powerpointu?
Ja? Linux programje zna pisati tudi zastarele zapise, brez skrbi.
za linukse konferenco? animate svoje odprte, superjorne formate. komu prodajate meglo na ms programski opremi?
pa ne jamrat preveč, elektronček dela na windowsih pa služjo. linuki očitno niso kej prida. za kake iz državne uprave k denar razmetavajo mogoče že.
Od celotne vsebine predstavitve se ti obesiš na format datoteke in na podlagi tega zaključiš, da je Linux le za denar razmetavat. Škoda da ne pišeš v angleščini, da bi te razumel tudi Google in spoznal svojo zablodo, ter svojim zaposlenim spet dovolil uporabo Oken. Ali pa na primer IBM. Očitno ne znata drugega kot denar razmetavat.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | V Münchnu bo povratek na Windows stal 90 milijonov evrov (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 87822 (81033) | xmetallic |
» | Münchenski mestni svetniki ne znajo uporabljati Linuxa (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 76431 (67073) | Ghost7 |
» | München s prehodom na Linux in OpenOffice prihranil 10 milijonov evrov (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 54445 (49172) | kitaj |
» | München z migracijo na Linux privarčeval štiri milijone evrov (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 30087 (26307) | Ashrack |