vir: BBC
Štirinajstdnevne preizkuse so začeli konec aprila, nato pa je sistem sredi maja resnično stekel. Imenuje se projekt Piano in obsega devet najbolj branih časnikov - dnevnika Pravda in SME, poslovni časnik Hospodarske noviny, športni Dennik Sport, tednik Tyzden, Medialne.sk, videoportal MeToo.sk in računalniški mesečnik PC Revue. Bralci bodo morali plačati 2,90 evra mesečno za neomejen dostop do vseh vsebin vseh časnikov. Izvedba se v detajlih za posamezne časnike nekoliko razlikuje (eni dovolijo branje v določenih časovnih intervalih, drugi onemogočijo tudi komentiranje itn.), a ideja je v osnovi enaka.
Oče ideje je Tomas Bella, nekdanji urednik SME in sedanji izvršni direktor podjetja Piano Media, ki je sistem postavilo. Prav slednji so absolutni zmagovalci sistema, saj bodo prejeli 30 odstotkov vseh prihodkov kot provizijo. Preostanek se bo delil stranem v odvisnosti od števila obiskov in časa, ki ga obiskovalci prebijejo na straneh. Na Slovaškem je okoli štiri milijone uporabnikov interneta in če bo poldrugi odstotek naročil novice, kakor Piano Media pričauje, bodo letno zbrali dva milijona evrov. Bella pojasnjuje, da si prizadevajo za svobodo informacij, a nekateri mediji samo s prihodki od oglaševanja preprosto ne morejo več preživeti.
Medtem ko je takšen projekt težko izvesti v državah, kjer govorijo svetovne jezike, je na Slovaškem laže. Govorcev slovaščine je drugod po svetu zanemarljivo malo in čeprav je knjižni češčini sorazmerno podobna, veliko bralcev plača majhno nadomestilo za neomejen dostop do informacij v lastnem jeziku. Tod so se snovalci sistema odločili kar pravilno, saj cena ni oderuška, poleg tega pa ključ delitve prispevkov sili člane k višji kakovosti, da bi bralce pritegnili in zadržali. Vprašanje pa je, kako bo uvedba plačljivega zida vplivala na branost. The Times ima izkušnje, da jo izpodseka.
