☰

» »

Belgijski protestniki uničili eksperiment z gensko modificiranim krompirjem

««
5 / 6
»»

Pyr0Beast ::

Ja no. Odgovornost je, ker niso dobavili čistega produkta.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Noben produkt ni cist, tud zdravila ki jih jes niso cisto, enako velja za hrano in vodo.

Oni so zelo verjetno dobavili produkt ki je ustrezal zahtevam vojske. Sej to ne opravicuje dejstva, da so idelali mesanico s katero je vojska kasneje uspesno pobila in pohabila mnogo ljudi, apak izdelali so tocno to kaj je ameriska vojska hotela in placala.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

darkolord ::

Noben produkt ni cist, tud zdravila ki jih jes niso cisto, enako velja za hrano in vodo.
Je pa zelo velika razlika med "ni čist" in "smrtno nevaren ob normalni/predvideni uporabi". Hrana, ki jo lahko kupiš, MORA biti varna, čeprav na sami hrani nikjer izrecno ne piše, da to dejansko je.

Če greš v trgovino in kupiš kilo salame, ti NE smejo prodati strupene salame, čeprav ustreza tvojim zahtevam (saj nisi nikjer izrecno omenil, da mora biti neoporečna, ka-li?).


Oni so zelo verjetno dobavili produkt ki je ustrezal zahtevam vojske.
Zelo verjetno v zahtevah NI bilo omenjeno, da mora bit stvar izjemno nevarna za ljudi. Hoteli so herbicid, dobili so herbicid+strup (<-- kriv Monsanto), rekli so "tut to bo v redu" (<-- kriva vojska)

Zgodovina sprememb…

antonija ::

Prodati ti morajo salamo ki ustreza nasil lokalnim zahtevam, to je pa tud vse. Monsato je moral US vojski rpodat "herbicid" ki je ustrezal zahtevam US vojske. In to so naredili.

Pa nekako ne verjamem da ce vojska naroci "herbicid" da je katerakoli od zahtev "must not harm human beings in any way, shape or form".
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Tudi herbicidi, ki jih lahko kupiš danes v trgovini, so strupeni, če z njimi na veliko posipaš ljudi, namesto plevela. Kmetje morajo pri delu z njimi uporabljati zaščitna sredstva in ker marsikdo tega ne počne, niso tako redki primeri zastrupitev. Ampak ja, Monsanto je kriv za vse.

O.

gruntfürmich ::

pa eni pa res ne znate več trezno razmišljati. mešate neko hrano in podobne zadeve z kemikalijo, ki jo bo vojska uporabila v VOJNI proti nasprotniku!!!!!
ne vem če je sploh potrebno omeniti, da je bilo vojski čisto vseeno kako je strupen; verjetno pa je šlo v smislu: bolj = bolje...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

poweroff ::

Okapi je izjavil:

Tudi herbicidi, ki jih lahko kupiš danes v trgovini, so strupeni, če z njimi na veliko posipaš ljudi, namesto plevela. Kmetje morajo pri delu z njimi uporabljati zaščitna sredstva in ker marsikdo tega ne počne, niso tako redki primeri zastrupitev. Ampak ja, Monsanto je kriv za vse.

Ne gre za to.

Gre za to, da se je Monsanto v preteklosti obnašal vsaj moralno sporno, če ne kaj hujšega.

Danes razvijajo GSO in trdijo, da je vse v redu.

Zakaj za kurca bi jim verjeli na besedo? Zato, ker so par embedded novinarjem plačali pot v Jušno Ameriko?

Ne me narobe razumet. Pravim zgolj in le, da je treba do njih ohraniti ZDRAV DVOM.
sudo poweroff

antonija ::

Zakaj za kurca bi jim verjeli na besedo?
Sej jim ni treba. Zato pa immao institucije ki preverjajo ustreznost. Ce pa ne zaupas doticnim institucijam pa ni treba izlivat gneva nad monsato (ceprav so precej zanikrni in podli pujski). Don't hate the players, hate the game.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

Tudi v nogometu imamo pravila, pa zakaj potem delijo rdeče in rumene kupone ? :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Vprasanje je zakaj delajo nogometasi prekrske? Ker je kazen za prekrsek bolj ugoden razplet kot pa npr. skoraj 100% gol ali pa dobra podaja ali kaj podobnega. Bolj se splaca prekrsit pravila in "pozreti" kazen, kot pa igrat po pravilih in izgubit. That's the game.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

In tako je tudi pri firmah.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

BALAST ::

Pa levimi in desnimi. :D

poweroff ::

antonija je izjavil:

Zakaj za kurca bi jim verjeli na besedo?
Sej jim ni treba. Zato pa immao institucije ki preverjajo ustreznost. Ce pa ne zaupas doticnim institucijam pa ni treba izlivat gneva nad monsato (ceprav so precej zanikrni in podli pujski). Don't hate the players, hate the game.

Če nisi opazil, sem jaz glede GSO "skeptičen" predvsem (če ne izključno) glede tega, kako se lobira nadzorne inštitucije. Ki ne opravljajo svojega dela.

Je pa res, da se je treba zavedat KDO te inštitucije lobira. Lahko trikrat ugibaš kdo.
sudo poweroff

antonija ::

Lobiranje je trenutno uzakonjena praksa in se je posluzujejo vsi, ker brez lobiranja ne dosezes prakticno nic (razen ce slucajno kje najdes postenega politika, amapk verjetnost za to je manjsa kot da v kurbenhausu najdes devico). _Vsi_ (monsato, zeleni, ...) se ga posluzujejo, ampak vec denarja zmaga.

Men se tukaj ne zdi relevantno vprasanje kdo lobira, ampak za kaj je bilo treba lobiranje uzakonit? In zakaj tocno je folk to mirno sprejel?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

sprasujem ::

Evo en članek, ki načeloma ne odobrava igračkanja z dnk.

http://www.sciencedaily.com/releases/20...

The researchers fabricated self-assembling, single layers of DNA attached to a gold substrate. They then exposed the DNA to mixed groups of electrons with both directions of spin. Indeed, the team's results surpassed expectations: The biological molecules reacted strongly with the electrons carrying one of those spins, and hardly at all with the others. The longer the molecule, the more efficient it was at choosing electrons with the desired spin, while single strands and damaged bits of DNA did not exhibit this property

WarpedGone ::

Men se tukaj ne zdi relevantno vprasanje kdo lobira, ampak za kaj je bilo treba lobiranje uzakonit? In zakaj tocno je folk to mirno sprejel?

Iz natanko enakega razloga kot bi bila dobra ideja tut legalizacija marihuane.
Nekatere stvari se s prepovedjo ne da preprečit. Je več koristi in uspeha, če se jo zakonsko regulira.
Kolk učinkovita je trenutna oblika regulacije lobiranja je pa druga zgodba.
Zbogom in hvala za vse ribe

Okapi ::

lobira nadzorne inštitucije. Ki ne opravljajo svojega dela.
Povej eno stvar, ki je nadzorne inštitucije niso v redu opravilo, v zvezi z GSO.

O.

poweroff ::

Pogoji za testiranje vplivov GSO na okolje in zdravje so postavljeni tako, da so v korist GSO industriji.
sudo poweroff

Okapi ::

Kateri pogoji točno?

O.

antonija ::

Nekatere stvari se s prepovedjo ne da preprečit. Je več koristi in uspeha, če se jo zakonsko regulira.
Good point.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

Zakonsko regulirati lobiranje je tako kot da bi preprodajalec reguliral prodajo droge. no go. v njegovem interesu je čimveč prodati
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

poweroff ::

Okapi - govorimo o tem, da se dolgoročnih učinkov GSO na okolje in zdravje (par desetletij+) sploh ne spremlja.
sudo poweroff

Okapi ::

Ker je to BS. A dolgoročni učinki (par desetletij+) novih sort, nastalih z mutacijami in križanjem, se pa spremlja? Dokler ne razumeš, da GSO glede tega niso čisto nič drugačne od katerihkoli drugih kulturnih rastlin ali domačih živali, je vse zaman. Od GSO zahtevati stvari, ki jih ne zahtevaš od klasičnih poljščin, je čisti ludizem, brezumno zaviranje napredka.

Poleg tega sploh ni res, da se ne spremlja. Sladkorni bolniki od leta 1982 jemljejo insulin, ki ga proizvajajo GSO. Že skoraj 30 let rešujejo življenja, brez najmanjšega problema.

Prepričan sem, da se ne zavedaš, da pri proizvodnji sira že veliko let uporabljajo encim (sirilo), ki so ga včasih pridobivali iz želodcev goveda, sedaj pa ga izdelujejo gensko spremenjene bakterije in glive. Na Nizozemskem v približno 100%, pri nas približno 70% vseh sirov. Kakšni problemi? Ne bi rekel.

In še cel kup snovi je, kot dodatkov v prehrani (encimi, vitamini, barvila ...), ki jih proizvajajo gensko spremenjeni mikroorganizmi. In ljudje se tega praktično ne zavedajo, niti ni to nikjer označeno.

Gensko spremenjene poljščine prideluje od leta 1996. Nobenih škodljivih vplivov na ljudi ali okolje v vseh teh letih niso odkrili, samo pozitivne.

O.

BlueRunner ::

A dolgoročni učinki (par desetletij+) novih sort, nastalih z mutacijami in križanjem, se pa spremlja?

Križanje nima nikakršne zveze z GMO in mešati to sem notri je bedarija. Ko pa ti bo uspelo uspešno križati kresničko s paradižnikom, pa me le pokliči. Za začetek pa povej kaj naj storijo tiste uboge pare, ki so alergične na kakšen določen živalski proten, potem pa v zelenjavo "uspešno" presadijo gene, ki so odgovorni ravno za produkcijo tega proteina.

Verjetnost, da bo naključna mutacija v naravi preživela, je zelo blizu 0 in to iz dveh razlogov: mutacija je omejena na en osebek, pri spolnem razmnoževanju je velika verjetnost, da bo mutiran gen pri potomcih izginil. Vse to tudi potem, ko odmislimo, da večina mutacij rezultira v napaki, ki osebek ubije.

Izjema so bakterije, ki se razmnožujejo nespolno in lahko naključno mutiran gen uspešno zavlada celotni pupulaciji. Nisem pa še slišal, da se bi GMO-ji ukvarjali z enoceličarji. Je pa to lepa lekcija, kaj se ti lahko zgodi pri mnogoceličarjih, če se preveč igraš in pride do izpusta v okolje, kjer imaš celo rajžo "mutiranih" in ne samo eno naključno mutacijo.

Kar se pa tiče regulacije, pa bi ta morala zagotavljati najmanj to, da se GMO-ji, ki se jih testira, ne morejo prodreti v naravno okolje. To sicer ni enostavno, je pa izvedljivo. Karkoli manj, pa je s strani tistih, ki bi morali skrbeti za splošno varnost, popolnoma nesprejemljivo.

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::


Poleg tega sploh ni res, da se ne spremlja. Sladkorni bolniki od leta 1982 jemljejo insulin, ki ga proizvajajo GSO. Že skoraj 30 let rešujejo življenja, brez najmanjšega problema.

'Sintetični', vsekakor pa prečiščen produkt.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zheegec ::

Pyr0Beast je izjavil:


Poleg tega sploh ni res, da se ne spremlja. Sladkorni bolniki od leta 1982 jemljejo insulin, ki ga proizvajajo GSO. Že skoraj 30 let rešujejo življenja, brez najmanjšega problema.

'Sintetični', vsekakor pa prečiščen produkt.

No ja, manj sintetični od banane pa že :)
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Križanje nima nikakršne zveze z GMO in mešati to sem notri je bedarija.

No, madona... Here we go again. Seveda ima vezo, seveda je ista reč - samo pri križanju proti genski manipulaciji je enako kot klesanje kamna v kamnolomu proti brušenju dragega kamna pod mikroskopom.

Ravno pri GMO dobiš eksakten rezultat. Vzameš gen, ga presadiš in na ciljnem osebku opazuješ, če je prišlo do točno določene spremembe. Pri klasičnem križanju dobiš neekzakten rezultat, križa se cel kup genov. Za "čiščenje" sorte je treba vsaj nekaj generacij, pa še tam nimaš zgolj in samo tistih genov, ki jih želiš.

Poleg tega genski material pri GMO lahko analiziraš in primerjaš z izvirnikom. Lahko analiziraš kemično sestavo in pogruntaš, ali je vcepljanje gena sprožilo še kakšne druge, neželene učinke in ali je hrana po kemični sestavi sprejemljiva (t.j. ali se je v njej pojavil samo želeni protein, ali še kaj drugega, kar bi bilo neužitno, strupeno, alergeno...)


BlueRunner je izjavil:

Ko pa ti bo uspelo uspešno križati kresničko s paradižnikom, pa me le pokliči.

Tukaj tvoje pomisleke deloma celo razumem. Je pa že bilo povedano, da si paradajz in kresnička že tako delita precej genskega materiala - v čem je torej problem? Če si z njim že tako delita gene A, B, C, D, E in F, zakaj rata problem, ko vstavimo v paradajz gen Q? Dokler gre za prenos genov, ki imajo za posledico pojavitev nekega specifičnega gena v organizmu, v čem je resnični problem? Gre samo za predsodke, odpoved rezoniranja. Če bi pa paradajz nekako križali z nekim njegovim bližnjim sorodnikom, ki ravno tako vsebuje gen Q, bi bilo pa v redu? Kljub temu, da bi s tem v paradajz prenesel še 10 drugih genov, med njimi tudi kakega takega, ki izdeluje proteine, ki povzročajo alergične reakcije??

BlueRunner je izjavil:

Za začetek pa povej kaj naj storijo tiste uboge pare, ki so alergične na kakšen določen živalski proten, potem pa v zelenjavo "uspešno" presadijo gene, ki so odgovorni ravno za produkcijo tega proteina.

Tole je edino resno vprašanje. Treba je zagotovit testiranja, ki bodo privedla do tega, da bodo korporacije spušale v produkcijo samo tako hrano, ki ne bo vsebovala (novo pridobljenih) alergenov, ali pa na embalažo dajat ustrezno oznako. Če kupiš solato, v katero je bil prenešen gen iz arašida to še ne pomeni, da boš fasal alergijo. Če se pa izkaže, da bo solati k boljšemu pridelku pomagal ravno gen, ki je odgovoren za povzročanje alergije pri ljudeh... Je pa treba ugotovit, ali se to sploh lahko spusti v prosto prodajo, ali pa je treba jasno označit.
- Hoc est qui sumus -

BlueRunner ::

Tole je edino resno vprašanje. Treba je zagotovit testiranja, ki bodo privedla do tega, da bodo korporacije spušale v produkcijo samo tako hrano, ki ne bo vsebovala (novo pridobljenih) alergenov, ali pa na embalažo dajat ustrezno oznako.

Tudi druga vprašanja so resna in tudi bolj rena od tega. To je samo rezultat natančno tega, do česar križanje ne more pripeljati, pri GMO pa je to redna stranska posledica.

Pa tudi oznake na embalaži ti bore malo pomagajo, če je veter iz GMO polja s paradižniki oplodil paradižnike na sosednjem non-GMO polju. V naravi teh stvari ne moreš nadzirati, zato GMO-je sprejemam samo pred pogojem, da so predhodno ustrezno testirani, da se takšnim in podobnim nevarnostim v celoti izogne, v času testiranja in preverjanja pa je onemogočen prenos takšnega genskega materiala v naravo.

Nisem refusenik, ampak trenuten nadzor in testiranje nista najboljša in predstavljata resno tveganje za dobrobit človeštva. Najprej neodvisno testiranje in preverjanje, potem pa naprej.

Sicer pa si jako optimističen, če si misliš, da je splicanje genov podobno brušenju diamantov. Ravno obratno. Splicanje je podobno razstreljevanju kamna v kamnolomu in potem iskanju, če je kakšen kamenček ustrezne oblike. Križanje je brušenje diamantov, kjer lahko režeš samo tam, kjer ti je narava pustila in nikakor drugače. Samo zato, ker v laboratoriju nosijo bele halje, to še ne pomeni, da delajo dobre stvari.

Limit-sky ::

Kar se tiče insulina in ostalih stvari, ki jih Okapi piše, se popolnoma strinjam. Insulin uporabljam že 25 let in sem prav zadovoljen z rezultati. :D Oziroma sem v tem času zamenjal že kar nekaj vrst insulina in je vsaka novejša vrsta imela boljše značilnosti. Tako da verjetno je nekaj na tistem "brušenju diamanta".

Kako insulin dobijo in ali pri tem uporabljajo GSO me prav malo briga. Če pa jih, je pa to lahko samo dobro. Kakšni so pa učinki tega insulina? Well, i'm still standing.

Okapi ::

če je veter iz GMO polja s paradižniki oplodil paradižnike na sosednjem non-GMO polju.
In zakaj se nihče ne sekira, če krompir sorte igor s sosednje njive oplodi moj veliko boljši krompir kresnik? Ali če vilijamovke iz sosedovega sadovnjaka oplajajo moje slastne tepke?

O.

WarpedGone ::

Problem je, da "gen za svetenje ponoči" ne obstaja. Niti ne obstaja gen, ki je povzroči, da sm fluoroscenten. Zato lahko nek frišen gen v mojem genetskem materialu povzroču skorajda random stranske efekte - ostali geni se začno obnašat drugače. kakšen obstoječ se "deaktivira", drug pa se "aktivira". Edino orožje proti tem stranskim efektom je testiranje.

Madona, saj ste softveraši tuki - ste že kdaj slišal za stranske posledice miminalnih in zelo natančnih sprememb kode?
Zbogom in hvala za vse ribe

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Tudi druga vprašanja so resna in tudi bolj rena od tega. To je samo rezultat natančno tega, do česar križanje ne more pripeljati, pri GMO pa je to redna stranska posledica.

No, no... Izmed vseh možnih proteinov, variacij in odtenkov, se postavlja vprašanje, zakaj bi podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženiringom šla izbrat ravno gen, ki kodira znan alergen? Zakaj bi v paradajz šli vcepljat gen iz arašida, ki bo potencialno pokončal končne potrošnike? Konec koncev podjetjem ni cilj pobiti končnih potrošnikov. Nekako negativno deluje na njihov profit.

BlueRunner je izjavil:

Pa tudi oznake na embalaži ti bore malo pomagajo, če je veter iz GMO polja s paradižniki oplodil paradižnike na sosednjem non-GMO polju. V naravi teh stvari ne moreš nadzirati, zato GMO-je sprejemam samo pred pogojem, da so predhodno ustrezno testirani, da se takšnim in podobnim nevarnostim v celoti izogne, v času testiranja in preverjanja pa je onemogočen prenos takšnega genskega materiala v naravo.

Že v prejšnjem odstavku sem nakazal, da je zelo malo verjetno, da bi proizvajalci GMO izbirali znane alergene. Specifično ureditve ne poznam, se pa povsem strinjam s tem, da se pred odobritvijo GMO izvedejo temeljite preiskave. Tle ni nič magičnega: vzameš vzorec hrane in preveriš proteine, ki jih vsebuje. Če analiza ne pokaže kakih znanih alergenov, greš v in vitro teste za neznane alergene. Če je vse OK, greš v in vivo in hrano daš živalim. Če je tudi tukaj vse v redu, je verjetno varno začeti poskuse na kontrolni skupini prostovoljcev. Če protein, ki si ga vcepil, ni alergen in če ne gre za encim, ki proizvaja kakšne toksine ter če njegova vključitev v genom ne sproži še produkcije prej neaktivnih proteinov, ki bi ravno tako bili alergeni oz. sami proizvajali kake toksine, potem - v čem je problem?

BlueRunner je izjavil:

Nisem refusenik, ampak trenuten nadzor in testiranje nista najboljša in predstavljata resno tveganje za dobrobit človeštva. Najprej neodvisno testiranje in preverjanje, potem pa naprej.

Oprosti, ampak kako pa trenutno potekata nadzor in testiranje v EU?

BlueRunner je izjavil:

Sicer pa si jako optimističen, če si misliš, da je splicanje genov podobno brušenju diamantov. Ravno obratno. Splicanje je podobno razstreljevanju kamna v kamnolomu in potem iskanju, če je kakšen kamenček ustrezne oblike. Križanje je brušenje diamantov, kjer lahko režeš samo tam, kjer ti je narava pustila in nikakor drugače. Samo zato, ker v laboratoriju nosijo bele halje, to še ne pomeni, da delajo dobre stvari.

Hm, bojim se, da mi je kot faliranemu študentu biokemije vsaj približno jasno, kako te zadeve potekajo. In tle ga serješ.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Problem je, da "gen za svetenje ponoči" ne obstaja.
In kako ga dobijo?

Potem pa poskusi še odgovoriti, v čem je gen za svetenje ponoči nevarnejši od gena za modre oči. Ali od kateregakoli drugega od 25.000 genov, ki jih imaš.

Edino orožje proti tem stranskim efektom je testiranje.
In kaj misliš da počno? Preden pride karkoli na polja, mine 5-10 let testiranja v laboratoriju. Vse je veliko bolj natančno pretestirano kot pri klasičnem žlahtnjenju, kjer prihaja do čisto nenadzorovanih mutacij.

Genski inženirji uporabljajo že obstoječe gene, z dobro znanimi lastnostmi. Po enega naenkrat. Pri klasičnih metodah se zanašajo na neznane mutacije in na neznane kombinacije tisočev genov. In potem nekateri mislijo, da potrebuješ pri natančni metodi desetletja testiranj, preden dovoliš pridelavo, pri površni metodi pa gre lahko takoj na polje in na krožnik. Skregano s pametjo natanko tako kot chemtrailsi in homeopatija!

O.

BlueRunner ::

No, no... Izmed vseh možnih proteinov, variacij in odtenkov, se postavlja vprašanje, zakaj bi podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženiringom šla izbrat ravno gen, ki kodira znan alergen?

Še preden si to vprašanje postavil, je W1 na njega že odgovoril. Ustvarjanje GMO-jev ni brušenje diamntav, temveč mnogo bolj grob proces poskušanja in testiranja. Nad testiranjem trdim, da imamo mnogo premajhen nadzor, kar predstavlja tveganje.

Oprosti, ampak kako pa trenutno potekata nadzor in testiranje v EU?

Če GMO testiraš v okolju, kamor lahko vdre horda anarhistov in jih uniči (ter s tem povzroči potencialno še večje tveganje okužbe okolice), potem je odgovor lahk osamo nezadostno.

Hm, bojim se, da mi je kot faliranemu študentu biokemije vsaj približno jasno, kako te zadeve potekajo. In tle ga serješ.

Ah. Torej praviš, da zaradi slabe uporabe strokovne terminologije, postopki modifikacije niso tipa "poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo" in, da lahko vedno z gotovostjo napoveš kakšne so dejanske posledice tega, kar si ustvaril. Mhm. Si kar mislim.

In kaj misliš da počno? Preden pride karkoli na polja, mine 5-10 let testiranja v laboratoriju.

Pri teh zadevah samoregulacije (korporacija varnostno testira sama svoje produkte) ne štejem za zadosten garant varnosti.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

postopki modifikacije niso tipa "poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo"

Genski inženiring: poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo, se dogaja v laboratorijih z eno od bolj strogih oznak varnosti.

Klasično žlahtnjenje: vrečo semena obsevaš, ali pomočiš v kemikalijo, ki povzroča mutacije, in poseješ na polju, v upanju, da bo kaj pametnega zraslo. S križanjem se lahko ukvarja vsak vrtičkar, na vrtičku sredi mesta. I nikome ništa>:D

O.

darkolord ::

Okapi: zakaj se pa na primer zdravila potemtakem sploh testirajo (in to zelo rigorozno!), če pa imaš "domača" zdravila iz vseh sort žavb, ki jih uporabljaš kar direkt brez posebnih testiranj? Sej lohk tut z zelišči nardiš strup!

Pyr0Beast ::

Okapi je izjavil:

postopki modifikacije niso tipa "poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo"

Genski inženiring: poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo, se dogaja v laboratorijih z eno od bolj strogih oznak varnosti.

Klasično žlahtnjenje: vrečo semena obsevaš, ali pomočiš v kemikalijo, ki povzroča mutacije, in poseješ na polju, v upanju, da bo kaj pametnega zraslo. S križanjem se lahko ukvarja vsak vrtičkar, na vrtičku sredi mesta. I nikome ništa>:D

O.


Ahh.

Torej. GI je pa iz klasično žlahtnjenih sort + nekaj dodanih genov.

Yes. MUCHOS SAFER :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::

če pa imaš "domača" zdravila iz vseh sort žavb, ki jih uporabljaš kar direkt brez posebnih testiranj?
Nič več. Domačim zdravilom je ravno zato odklenkalo.>:D Oziroma bodo morala biti prav tako preizkušena, če jih boš hotel prodajati kot zdravila.

Yes. MUCHOS SAFER :)
Seveda, ker te dejansko testirajo, biokemijsko in s poskusi na živalih, klasičnih pa sploh ne.

O.

darkolord ::

Nič več. Domačim zdravilom je ravno zato odklenkalo. Oziroma bodo morala biti prav tako preizkušena, če jih boš hotel prodajati kot zdravila.
Aha, zakaj pa? Zakaj sploh testirat zdravila, če so ljudje tisočletja delali neškodljive mešanice zelišč in jih uporabljali kot zdravila?

Seveda, ker te dejansko testirajo, biokemijsko in s poskusi na živalih, klasičnih pa sploh ne.
Zakaj bi jih, če si reku, da to očitno ni potrebno?

imagodei ::

BlueRunner je izjavil:

Še preden si to vprašanje postavil, je W1 na njega že odgovoril. Ustvarjanje GMO-jev ni brušenje diamntav, temveč mnogo bolj grob proces poskušanja in testiranja. Nad testiranjem trdim, da imamo mnogo premajhen nadzor, kar predstavlja tveganje.

Seveda je brušenje diamanta. Pri genskem modificiranju vstaviš točno določen gen na točno določeno mesto. Pri tem seveda lahko pride do nehotenega vklopa ali izklopa kakih drugih genov preko še ne popolnoma razumljenega mehanizma GRN. Vendar pa bistvene in neslutene spremembe pripeljejo do tega, da zaradi napačnih razmerij proteinov namesto krompirja zraste nekaj povsem drugega oz. sploh nič ne zraste, ker odmre že v zgodnji embrionalni fazi. Če so spremembe manjše in le zraste genetsko modificiran krompir, se ga (lahko?) detajlno analizira in ugotovi, katere proteine vsebuje in ali sintetizira kake strupene kemikalije.

Vsekakor je genski inženiring precej bolj eksaktno delo, kot klasično križanje in žlahtenje. Da žlahtenje vsebuje obdelavo s kemikalijami in celo obsevanje, sploh nisem vedel, dokler tega ni povedal Okapi.

BlueRunner je izjavil:

Če GMO testiraš v okolju, kamor lahko vdre horda anarhistov in jih uniči (ter s tem povzroči potencialno še večje tveganje okužbe okolice), potem je odgovor lahk osamo nezadostno.

Hm, zadeve se najbrž testirajo v takem okolju, da še zadosti varnostnim zahtevam. Če je bila ocena tveganja taka, da niso predvidevali zelenih fašistov, potem je razumljivo, da je bilo tako. Višja stopnja varnosti stane več. Verjetno bodo sedaj testiranja preselili v drugačne prostore in za varnost tudi dražje plačevali.

BlueRunner je izjavil:

Pri teh zadevah samoregulacije (korporacija varnostno testira sama svoje produkte) ne štejem za zadosten garant varnosti.

S tem se sicer strinjam. Ni pa zaradi tega treba vreči novorojenčka v kanalizacijo skupaj s porodno vodo.
- Hoc est qui sumus -

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

postopki modifikacije niso tipa "poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo"

Genski inženiring: poskusi in pomeči stran, kar ni ratalo, se dogaja v laboratorijih z eno od bolj strogih oznak varnosti.

Klasično žlahtnjenje: vrečo semena obsevaš, ali pomočiš v kemikalijo, ki povzroča mutacije, in poseješ na polju, v upanju, da bo kaj pametnega zraslo.

Nikjer nisem rekel, da je umetno vzpodbujanje mutacij po stilu izključno naključnega "obstreljevanja" kakorkoli boljše. Daleč od tega in mnogo bolj nevarno, kot pa neposredna manipulacija. Za te bi morala veljati še strožja merila.

Okapi je izjavil:

S križanjem se lahko ukvarja vsak vrtičkar, na vrtičku sredi mesta. I nikome ništa

Tukaj nimaš opravka z neželjenimi mutacijami, temveč samo z malo bolj agresivnim odstranjevanjem neželjenih križancev v postopku do katerega tudi sicer prihaja v naravi in ga ne boš preprečil.

BlueRunner ::

imagodei je izjavil:

Vsekakor je genski inženiring precej bolj eksaktno delo, kot klasično križanje in žlahtenje. Da žlahtenje vsebuje obdelavo s kemikalijami in celo obsevanje, sploh nisem vedel, dokler tega ni povedal Okapi.

Seveda je bolj eksaktno, ni pa brez tveganj. Ta so manjša (igranje z naključnimi mutacijami bi moralo biti res ekstremno nadzorovano), ne pa trivialno majhna.

imagodei je izjavil:

Hm, zadeve se najbrž testirajo v takem okolju, da še zadosti varnostnim zahtevam.

Iz besedila se da razbrati, da je to bilo odprto polje. Sam bi raje videl varnost tipa "pokrit rastlinjak z zračnimi filtri", oziroma nekaj, kar bi preprečevalo raznos česarkoli v času testiranja. Se pa strinjam, da sem anarhiste čisto brez veze porinil v svoj odgovor. Proti možnostim namernega uničevanja vsega, se pač težko zaščitiš in takšna zaščita je izven konteksta zagotavljanja varnega produkta.

imagodei je izjavil:

BlueRunner je izjavil:

Pri teh zadevah samoregulacije (korporacija varnostno testira sama svoje produkte) ne štejem za zadosten garant varnosti.

S tem se sicer strinjam. Ni pa zaradi tega treba vreči novorojenčka v kanalizacijo skupaj s porodno vodo.

Daleč od tega, da ga bi metal v vodo, ampak naj ima več tet, ki mu bodo merile temperaturo in pazile, da se ne bo kaj izrodilo. Napake se dogajajo in dajmo jih minimizirati. To pa ni možno storiti brez resnih financ za neodvisne strokovnjake, ki bodo nadzorovali takšne eksperimente in delali tudi dodatne teste. Strokovnjaki, ki jih plačujejo proizvajalci sami... pač ne morejo imeti ustrezne verodostojnosti, ker so postavljeni v konflikt interesov.

Okapi ::

Zakaj bi jih, če si reku, da to očitno ni potrebno?
Ker si nočeš za vedno uničiti posla in podjetja s poljščino, za katero bi se izkazalo, da je škodljiva, in si nakopati milijardnih tožb.

Poleg tega so varnostne zahteve zaradi paranoje neukih ljudi pretirane, kar pa v resnici koristi samo Monsantu in drugim velikim firmam. Proizvodnja novih sort je namreč zaradi teh varnostnih zahtev tako draga, da odpadejo mala podjetja, ki bi sicer lahko po znanju tekmovala z velikimi.

Ko so pred 40 leti delali prve rekombinantne bakterije, je bila podobna panika. To so lahko počeli samo v laboratorijih, v kakršnih sicer lahko delajo z najbolj nevarnimi virusi. Danes takšne stvari počnejo študentje na vajah genetike.

Tukaj nimaš opravka z neželjenimi mutacijami,
Imaš pa zato toliko bolj z neželenimi stranskimi učinki vnosa tisočev genov v drug genom. Tebe skrbi en nov gen v genomu s 30.000 geni, ker lahko povzroči izklop ali drugačno delovanje še kakšnih drugih genov. Če povsem nenadzorovano zmešaš dva genoma z več deset tisoč geni, je takšnh stranskih posledic lahko še tisočkrat več. In vendar to očitno nikogar ne skrbi.


Iz besedila se da razbrati, da je to bilo odprto polje. Sam bi raje videl varnost tipa "pokrit rastlinjak z zračnimi filtri",
Ker je šlo že za tretjo fazo poskusov. Prva faza je v laboratoriju. Druga faza je v rastlinjakih. Tretja faza je na ograjenih eksperimentalnih poljih. Četrta faza je poskusno pridelovanje na večjih površinah. Šele potem je zadeva odobrena, ali pa ni.

O.

Pyr0Beast ::

Seveda, ker te dejansko testirajo, biokemijsko in s poskusi na živalih, klasičnih pa sploh ne.

Torej;

Če je genetska modifikacija organizma varna.

Ali to ne nakazuje, da je tudi izvirni organizem varen ?

In potemtakem križanje le ni tak bav-bav, ker bi do neverjetnih odkritij, kako je zadeva dejansko nevarna prišli že med samim testiranjem ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::

Ali to ne nakazuje, da je tudi izvirni organizem varen ?
Ja, za tisti promil klasičnih sort, ki so jih uporabili v genskem inženiringu, sedaj to po zaslugi GSO vemo. Kaj pa za ostalih 99,99%? In za vse desetine ali celo stotine tistih klasičnih sort, ki jih naredijo vsako leto na novo, in jih ne uporabljajo v genskem inženiringu?

In potemtakem križanje le ni tak bav-bav,
Seveda ni. To je ravno napaka tvojega sklepanja, oziroma mišljenja vseh nasprotnikov GSO. Če križanje in klasično žlahtnjenje z mutacijami ni nevarno, potem tudi genski inženiring ni nevaren. Za oboje bi morali veljati natanko enaki varnostni mehanizmi, in če bi že za koga morali veljati strožji, bi morali za klasično žlahtnjenje, ker je veliko bolj nepredvidljivo.

O.

Pyr0Beast ::

Kaj pa za ostalih 99,99%?

Testirano "in vivo" na ljudeh in živalih.

In teh 99.99% dandanes uporabljamo in še smo živi.

Seveda ni. To je ravno napaka tvojega sklepanja, oziroma mišljenja vseh nasprotnikov GSO. Če križanje in klasično žlahtnjenje z mutacijami ni nevarno, potem tudi genski inženiring ni nevaren.

Ja WTF no. Kakšna napaka mojega sklepanja oz. mišljenja vseh nasprotnikov GSO ?

Mutacije so potencialno nevarne. Kot tudi vnos tujega genoma je potencialno nevaren.

In če ne testiraš pač NE veš.

To da trenutne kuluture niso stestirane NE OPRAVIČUJE netestiranja GSO organizmov.

Za oboje bi morali veljati natanko enaki varnostni mehanizmi, in če bi že za koga morali veljati strožji, bi morali za klasično žlahtnjenje, ker je veliko bolj nepredvidljivo.

Kar je čisti bullshit.

Ali imaš varno hrano ali pa je nimaš.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

imagodei ::

Pyr0Beast je izjavil:

Kaj pa za ostalih 99,99%?

Testirano "in vivo" na ljudeh in živalih.

In teh 99.99% dandanes uporabljamo in še smo živi.

Huh? Govora je o novih križancih. Jasno, da je "klasična" banana, ki jo jemo zadnjih 100 let varna (ali pač? a bojo jutri pogruntali, da povzroča raka?). Takrat pač ni bilo modernih metod in je bilo sprejemljivo tveganje, da če si sorto križal iz dveh užitnih sort oz. jo žlahtil iz užitne sorte, da je tudi potomec verjetno užiten. Danes to nekako ni več sprejemljivo. Kljub vsemu se letno pojavi desetine novih križancev, ki gredo na krožnike brez izdatnih testiranj.

Pyr0Beast je izjavil:

Mutacije so potencialno nevarne. Kot tudi vnos tujega genoma je potencialno nevaren.

V kakšnem smislu?

Pyr0Beast je izjavil:

To da trenutne kuluture niso stestirane NE OPRAVIČUJE netestiranja GSO organizmov.

Kdo je kaj takega izjavljal? Okapi (za katerega verjamem da to področje pozna malo bolj kot ti in jaz) pravi, da mine 5-7 let testiranj, preden gredo GSO v prodajo kmetom. Se ti zdijo trenutni protokoli testiranja neustrezni? Povej tako, ne pa da zavajaš, kot da GSO zlahka pride v prosto prodajo in na naše krožnike.
- Hoc est qui sumus -

Pyr0Beast ::


V kakšnem smislu?

V smislu proizvodnje toksina ali česa podobno nevarnega. Magari ekscesivna koncentracija vitamina ali kaj podobnega.

Kdo je kaj takega izjavljal? Okapi (za katerega verjamem da to področje pozna malo bolj kot ti in jaz) pravi, da mine 5-7 let testiranj, preden gredo GSO v prodajo kmetom. Se ti zdijo trenutni protokoli testiranja neustrezni? Povej tako, ne pa da zavajaš, kot da GSO zlahka pride v prosto prodajo in na naše krožnike.

Mine lahko 10 let testiranj ali pa še več. A če ne iščeš tudi ne najdeš.

Jaz firmi ne bom zaupal na lepe oke, kot tudi kmetom ne, da je 'neškrofljeno'.

Testiranje bi morala izvajati izključno vladna organizacija, ki niti približno nima interesa, da iz tega dela profit in da napake skriva. Za zavesami nimaš vpogleda.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Lion29 ::

Pyr0Beast je izjavil:

To da trenutne kuluture niso stestirane NE OPRAVIČUJE netestiranja GSO organizmov.


what da f.... ce pa je ravno point tega clanka, da so zadevo imeli NA TESTU in ta "zeleni" se pac s tem niso strinjali in so zadevo skenslali...

torej zdaj.. ali zagovarjas GSO in testiranje teh ali pac ne?
Founder and CTO @ Article-Factory.ai

imagodei ::

Pyro> "V smislu proizvodnje toksina ali česa podobno nevarnega. Magari ekscesivna koncentracija vitamina ali kaj podobnega."

Prvič, isto dilemo imaš pri klasičnem žlahtenju. In drugič, kar je še bolj pomembno, proizvajalcem GSO ni v interesu, da pobijejo in/ali zastrupijo svoje potrošnike. Seveda se pri takšnih rečeh dogajajo zajebi in potem prikrivanja, ampak pri genski manipulaciji je manj možnosti, da pride do tega. Gotovo manj, kot pri npr. proizvodnji herbicidov ali pesticidov.
- Hoc est qui sumus -
««
5 / 6
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva		14932862 (29997) thramos
»

Belgijski protestniki uničili eksperiment z gensko modificiranim krompirjem (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		27951769 (46100) imagodei
»

Gensko spremenjena hrana (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža		20217188 (14528) _marko
»

Kmetijske subvencije (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva		799603 (7961) A. Smith
»

Genetsko spremenjena hrana DA ali NE? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		597639 (6775) Tito

Več podobnih tem