Forum » Problemi človeštva » Malo delo - referendum
Malo delo - referendum
redo ::
Kje je študija o predvidenih posledicah sprejetja tega zakona? Morda je že kdo dal link, pa sem spregledal. Hvala.
BlueRunner ::
Za študijo o posledicah vprašaj pri ministru Drobniču, ki je prvi uvedel malo delo. Sedanja vlada iz tega vidika samo formalizira postopke, uvaja dodatne varovalke pred zlorabami, med upravičence dodaja še upokojence in predpisuje natančno delitev zbranih sredstev iz tega naslova.
ahac ::
Študentje so glasna manjšina. Sicer pa je veliko študentov ZA malo delo, ker imajo glavo na pravem mestu in ne nasedajo pohlepnim študentskim funkcionarjem.
Na fri-info forumu je tudi izgledal, da so večinoma za. Ampak to so v glavnem študenti, ki tudi redno sodelujejo na forumu in pomagajo ostalim.
Temo je pa odpru nekdo z nickom "Iniciativa Študent" in samo 1 postom...
Tko, da... mislm, da imaš prav.
Slo-Tech Discord - https://discord.gg/ppCtzMW
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ahac ()
redo ::
BlueRunner je izjavil:
Za študijo o posledicah vprašaj pri ministru Drobniču, ki je prvi uvedel malo delo.
Ja, posledice tega vidim, ne rabim študije. Hvala. Poleg tega takrat nisem bil poklican, da sodim o zakonu.
BlueRunner je izjavil:
Sedanja vlada iz tega vidika samo formalizira postopke, uvaja dodatne varovalke pred zlorabami, med upravičence dodaja še upokojence in predpisuje natančno delitev zbranih sredstev iz tega naslova.
Right. Kje je torej študija o posledicah teh "manjših popravkov" o katerih bom odločal na referendumu? Ampak če pravilno berem med vrsticami, praviš da je ni ali kaj?
Keyser Soze ::
Ti nas vlečeš v ta Bananistan, Keyser Soze. Samo zato, ker rešitev ni najboljša, boš sabotiral vse skupaj?
Žal, sprejetje polrešitve je IMO veliko slabši dolgoročni ukrep za naše gospodarstvo oz. celotno državo, kot zavrnitev le te in oblikovanje nove, dobre, v nekem doglednem času.
Če ti vidiš rešitev v polovičarskih ukrepih be my guest. Sam sigurno ne mislim podpirat takšnih zadev. Iz enega sranja prestopit v drugega ni noben napredek. Tole moraš dojet, pa bo prec boljše. In ne vem zakaj se ljudem zdi iskanje nove rešitve neka tako zelo odaljena opcija. Sama priprava spremembe se lahko izvede izredno hitro in strokovno. Le interes mora bit pravi.
P.S.: Da ne boš slučajno, v primeru potrditve predloga oz. neuspeha referenduma, čez par let tule gor jambral kako zjeban je trg dela.
OM, F, G!
BlueRunner ::
BlueRunner je izjavil:
Za študijo o posledicah vprašaj pri ministru Drobniču, ki je prvi uvedel malo delo.
Ja, posledice tega vidim, ne rabim študije. Hvala. Poleg tega takrat nisem bil poklican, da sodim o zakonu.
Tudi sedaj ne bi bil poklican, če ne bi drugi opravljali tvojega dela. Me prav zanima koliko si sam osebno doprinesel k temu, da se bo tvoje mnenje lahko neposredno ugotavljalo - če se boš referenduma sploh udeležil.
BlueRunner je izjavil:
Sedanja vlada iz tega vidika samo formalizira postopke, uvaja dodatne varovalke pred zlorabami, med upravičence dodaja še upokojence in predpisuje natančno delitev zbranih sredstev iz tega naslova.
Right. Kje je torej študija o posledicah teh "manjših popravkov" o katerih bom odločal na referendumu? Ampak če pravilno berem med vrsticami, praviš da je ni ali kaj?
Zakoni nimajo študij, temveč imajo spremno besedilo, ki pojasnjuje razloge za zakon, namen zakona in tudi predvidene posledice zakona. Spremno besedilo najdeš na straneh DZ, konkretno pa tukaj. Med obravnavo je bila cela vrsta vprašanj izpostavljenih tudi s strani Državnega sveta, pretežno pa so to ena in ista mnenja, ki so že bila razčiščena. Odgovore vlade na te pripombe najdeš tukaj.
Drugič pa upam, da boš že vedel kje te vsebine iskati...
pirlo ::
Ta vlada govori o študentskem delu kot, da si ga je izmislil študentski servis 
. Namesto, da v obstoječem zakonu popravijo par malenkosti (in to NI obdavčitev) govorijo kak je zdaj vse slabo in hudo in si pripravljajo poligon za višjo obdavčitev in financiranje podmladkov političnih strank iz novega sklada in sigurno so še stvari za katere bomo ugotovili komaj čez mesece.
Je pa žalostno, da je vlada v taki p****, da še penzionerje mora potegnit not, da bi si nabrali dovolj glasov ... to je že patetika
.
Kot je izgledalo je bila večina študentov tudi že za janševe predloge, ki so bili pokop slovenskega študija, pa vseeno temu, na srečo , ni bilo tako ... vidi pa se kako se manipulira narod.
Naj mi pove nekdo en zakon s katerim smo prišli na bolje?? RTV prispevek se obljubljeno nikoli ni zmanjšal, financiranje delovnega časa je prineslo 20% nižje plače po večini, vsi popisi so katastrofa in veliko tratenje denarja, ... Zakaj bi bilo tu kaj drugače?
. Namesto, da v obstoječem zakonu popravijo par malenkosti (in to NI obdavčitev) govorijo kak je zdaj vse slabo in hudo in si pripravljajo poligon za višjo obdavčitev in financiranje podmladkov političnih strank iz novega sklada in sigurno so še stvari za katere bomo ugotovili komaj čez mesece.Je pa žalostno, da je vlada v taki p****, da še penzionerje mora potegnit not, da bi si nabrali dovolj glasov ... to je že patetika
.Kot je izgledalo je bila večina študentov tudi že za janševe predloge, ki so bili pokop slovenskega študija, pa vseeno temu, na srečo , ni bilo tako ... vidi pa se kako se manipulira narod.
Naj mi pove nekdo en zakon s katerim smo prišli na bolje?? RTV prispevek se obljubljeno nikoli ni zmanjšal, financiranje delovnega časa je prineslo 20% nižje plače po večini, vsi popisi so katastrofa in veliko tratenje denarja, ... Zakaj bi bilo tu kaj drugače?
PaX_MaN ::
Kje je študija o predvidenih posledicah sprejetja tega zakona? Morda je že kdo dal link, pa sem spregledal. Hvala.
Spodaj je skopirano iz predloga zakona na dan 16.7.2010 Če se presvaljkaš čez ostudno implementiran drevesni meni, boš verjetno našel kakega novejšega.
Pazi, EPIC WALL OF TEXT:
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun Ocena in opis finančnih posledic za vzpostavitev in za vzdrževanje centralne evidence o malem delu, vključno z informacijsko podporo rizičnemu skladu: Glede na obseg in potrebno infrastrukturo, vključno s strojno opremo, znaša ocena potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo informacijskega sistema in nakup ustrezne komunikacijske in strežniške infrastrukture, okvirno 2,0 mio eurov. Strošek vključuje izgradnjo treh kompleksnih sklopov informacijske podpore (evidenca malega dela, rizični sklad, ponudba in povpraševanje), ki bodo morali biti implementirani v naprednih spletnih tehnologijah, podpirati elektronsko poslovanje, se povezovati po elektronski poti z ostalimi uradnimi evidencami, zagotavljati dostope zunanjim institucijam, podjetjem in fizičnim osebam ter vsebovati tudi poročevalski sistem. Izgradnja sistema bo morala biti realizirana v izredno kratkem času, zato bo potrebno zagotoviti sredstva v ta namen v okviru Rebalansa Proračuna Republike Slovenije za leto 2011 in sicer v okviru Področja porabe trga dela. Zaradi specifike javnega naročila, ki bo moralo biti pripravljeno v zelo kratkem času, bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje potreboval pomoč zunanjega strokovnjaka za pripravo razpisne dokumentacije za izvedbo projekta (tehnološko arhitekturne specifikacije, funkcijske specifikacije, itd) ter svetovanje pri postopkih izvedbe razpisa. Finančna ocena stroška za zunanjega svetovalca znaša 40.000 eurov, sredstva pa bo Ministrstvo Republike Slovenije za delo, družino in socialne zadeve zagotovilo v Proračunu 2010 v okviru Področja porabe trga dela. Zavod za zaposlovanje ocenjuje stroške za vzdrževanje in vodenje centralne evidence na letnem nivoju od 300.000 do 600.000 eurov, vendar ta strošek ne bo bremenil Proračuna Republike Slovenije, temveč se bo zagotavljal iz dajatve iz malega dela. Ostali stroški, ki bodo nastali kot posledica uveljavitve Zakona o malem delu, ne bodo bremenili proračuna Republike Slovenije. Ocena finančnih posledic z vidika prispevkov za socialna zavarovanja: Iz malega dela se bodo plačevali naslednji prispevki: - delodajalec je zavezanec za plačilo prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, po stopnji 0,53 %, - upravičenec je zavezanec za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 9,01%, in zdravstveno zavarovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po stopnji 5,96 %. Navedene prispevke se plačuje ne glede na to ali malo delo opravi študent, dijak, upokojenec ali brezposelna oziroma druga neaktivna oseba. Prispevek delodajalca se obračuna in plača na bruto plačilo za malo delo upravičencu, prispevka upravičenca pa se obračunata in plačata od bruto plačila za malo delo upravičencu. Ob predpostavki, da bo obseg malega dela v bruto izplačilih ostal enak, kot obseg študentskega dela v letu 2008, tj. okvirno 341,5 mio eurov (predpostavka 1), je oceniti, da bo skupna višina prispevkov za socialna zavarovanja iz malega dela vsako leto znašala okvirno 52,9 mio eurov, od tega 30,7 mio eurov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 22,2 mio eurov za zdravstveno zavarovanje. vrsta prispevka % ocena sredstev na leto, pod predpostavko 1; v EUR, ocena sredstev na leto, pod predpostavko 2; v EUR PIZ 9,01% 30.765.350,73 39.994.955,94 OZZ 5,96% 20.350.886,83 26.456.152,88 za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53% 1.809.726,51 2.352.644,47 skupaj 15,50% 52.925.964,07 68.803.753,29 Opomba: Obseg študentskega dela je v letu 2009 upadel za približno 10 % v bruto izplačilih, kar je predvsem posledica gospodarske krize, ki je v preteklem letu močno vplivala na gospodarstvo in zaposlovanje v Republiki Sloveniji. Glede na ugodnejše gospodarske trende v EU, je oceniti, da je za potrebe ocene finančnih posledic tega zakona ustrezneje uporabiti podatke o obsegu dela dijakov in študentov iz leta 2008. Ocena finančnih posledic predloga zakona na druga javna finančna sredstva Ocena finančnih posledic z vidika dajatve iz malega dela: Iz malega dela delodajalec plačuje tudi dajatev v višini 14 %, od tega se bo več kot polovica vseh sredstev iz dajatve iz malega dela namenila za štipendije in izgradnjo bivanjskih zmogljivosti za študente. Del sredstev se bo namenilo za projekte, namenjene študentom in upokojencem. Ta sredstva, razdeljena glede na obseg malega dela po ciljnih skupinah, se bodo podeljevala na javnem razpisu, na katerega bodo lahko kandidirale vse organizacije oz. združenja študentov in upokojencev ter drugi izvajalci aktivnosti za navedeni ciljni skupini. 4 % sredstev iz dajatve, ustvarjene z malim delom brezposelnih in drugih neaktivnih oseb, pa se bo namenil za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Izvajanje omenjenih projektov in financiranje predvsem kadrovskih štipendij ter izgradnjo študentskih domov, bo za ciljne skupine pomenilo veliko dodatno vrednost in vplivalo na njihov socialni položaj in kakovost življenja, ne da bi to povzročalo dodatne odhodke iz proračuna. Stroški posredovanja malega dela in spremljanja ter evidentiranja izvajanja malega dela ne bodo bremenili proračuna Republike Slovenije, saj bodo sredstva v ta namen zagotovljena v okviru dajatve iz malega dela. Tabela: Pregled delitve dajatve po namenih, pod predpostavko, da bo obseg malega dela v bruto izplačilih ostal enak, kot obseg študentskega dela v letu 2008 Sredstva iz dajatve (razen 2 %, ki jih bo za kritje stroškov obdržala organizacija, ki posreduje malo delo) se bodo zbirala v dveh proračunskih skladih in sicer: - 2 % v proračunskem skladu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (že obstoječ), - 10 % v proračunskem skladu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (se ustanovi z Zakonom o malem delu). Prihodki novo ustanovljenega proračunskega sklada Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so strogo namenski in se porabljajo na način in za namene, določene z zakonom. Poraba sredstev se predvideva samo v okvirju sredstev proračunskega sklada. PREDLOG DELITVE DAJATVE % od dajatve iz malega dela Predvidena sredstva v eur Sklad za razvoj kadrov in štipendije 5,0% 17.072.892 Proračunski sklad Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 2,0% 6.829.157 stroški organizacij 2,0% 6.829.157 stroški podpornih struktur: rizični sklad, vodenje in vzdrževanje evidence ter izvajanje inšpekcijskega nadzora 1,0% 3.414.578 ločeno po ciljnih skupinah za ŠOS, za projekte mladih in upokojencev ter za APZ 4 % 13.658.313 SKUPAJ 14 % 47.804.096,58 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET Sredstva za vzpostavitev centralne evidence o malem delu, vključno z nakupom strojne in komunikacijske opreme so zagotovljena za leto 2010 na proračunski postavki 7869 Spremljanje, nadzor in evalvacija programov na področju trga dela, za leto 2011 pa bodo zagotovljena z rebalansom proračuna za leto 2011in sicer s prerazporeditvijo sredstev iz proračunskih postavk 4432 Dejavnost zavoda za zaposlovanje in 9642 Štipendije sklada za razvoj kadrov in štipendije. Ostali stroški, ki bodo nastali kot posledica uveljavitve Zakona o malem delu, ne bodo bremenili proračuna Republike Slovenije, temveč se bodo sredstva zagotavljala iz proračunskega sklada, kamor se bo namenjala dajatev iz malega dela. [...] 6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA 6.1 Administrativne in druge posledice a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona o malem delu ne predvideva uvedbe dodatnih postopkov in administrativnih bremen za posameznike. Pri posredovanju malega dela je ohranjen sistem napotnic, ki bo omogočal hitro posredovanje delovne sile za opravljanje občasnih in priložnostnih del, vendar pa so v sam postopek potrjevanja napotnice vgrajene nujne varovalke za zaščito posameznikov in tudi delodajalcev. Napotnica za malo delo bo tako podpisana s strani delodajalca in osebe, ki bo malo delo opravljala in potrjena s strani organizacije, ki posreduje malo delo. Tako potrjena napotnica nudi bistveno večjo varnost pred zlorabami vsem trem podpisnikom, ter hkrati zagotavlja tudi večjo možnost izterjave neplačanih obveznosti. Centralna evidenca o malem delu bo omogočala izvedbo vseh postopkov po elektronski poti. V kolikor bosta delodajalec in upravičenec oba razpolagala z elektronskim podpisom, bo mogoče postopek v celoti izvesti po elektronski poti. Storitev posredovanja malega dela bodo izvajale pooblaščene organizacije, ki jim bo ministrstvo za delo podelilo dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot nepridobitno dejavnost; sredstva za izvajanje storitve pa bodo zagotovljena iz dajatve iz malega dela, zato dodatne finančne ali kadrovske obremenitve javnega sektorja ne bo. Centralna evidenca o malem delu bo pomenila enotno vstopno točko za vse upravičence in delodajalce. Omogočala bo izvedbo večine postopkov po sodobnih elektronskih poteh. Organizacijske postopke bodo izvajale organizacije, ki bodo posredovale malo delo in bodo dostopne v vsaki regiji in preko svojih portalov na svetovnem spletu. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje podatke za vodenje centralne evidence o malem delu ter podatke za učinkovit nadzor in spremljanje izvajanja tega zakona brezplačno pridobiva iz naslednjih uradnih evidenc: - Centralni register prebivalstva, - evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, - evidence Centrov za socialno delo (e-sociala), - evidenca Zavoda za zdravstveno zavarovanje, - evidenca Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Delodajalec in upravičenec se bosta registrirala v sistem centralne evidence (elektronsko preko svetovnega spleta ali osebno pri organizaciji), ki bo omogočala izmenjavo podatkov z drugimi uradnimi evidencami. Za izvedbo postopka stranka – delodajalec ali upravičenec – sprožita postopek izdaje napotnice, brez posebne dokumentacije – podatki se črpajo preko informacijskega sistema. Le v primeru, da določenega dokazila ne bo mogoče pridobiti preko uradnih evidenc, ga bo moral predložiti upravičenec sam (npr. potrdila o statusu dijaka ali študenta, dokler ne bo vzpostavljena enotna evidenca vpisov). V kolikor bosta delodajalec in upravičenec oba razpolagala z elektronskim podpisom, bo mogoče postopek v celoti izvesti po elektronski poti. Stroški potrjevanja napotnice ne bodo bremenili strank (oseb in delodajalcev), temveč se bodo le-ti krili iz 2 % dajatve iz malega dela. 6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike Predlog zakona ne prinaša posledic na okolje. 6.3 Presoja posledic na gospodarstvo V primerjavi s trenutnim sistemom študentskega dela, bo malo delo pomenilo korak naprej k bolj prožnemu trgu dela, kljub nekoliko večji finančni in administrativni obremenjenosti delodajalcev. Večja obremenitev malega dela je nujna z vidika primerljivosti z delovnim razmerjem. Sedanja 14 % obremenitev študentskega dela, v primerjavi z 38,2 % obremenitvijo delovnega razmerja, pomeni bistveno konkurenčno prednost študentskega dela, ki pa osebi, ki to delo opravlja, ne nudi nobene socialne varnosti. Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), odpadejo pa tudi drugi stroški dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd. Omejitve, ki so predlagane v Zakonu o malem delu zmanjšujejo možnost zlorab v primerih, ko bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, hkrati pa omogočimo delodajalcu prožno organiziranje delovnega procesa in najemanje delovne sile za občasna in začasna dela, predvsem v primerih bistvenega povečanja obsega dela, ki traja le nekaj dni v mesecu (npr. sejemske in promocijske aktivnosti, selitvene storitve, anketiranje ipd.), torej za dela, za katera sklenitev delovnega razmerja, zaradi svoje nestalne in občasne narave, ni smiselno. Študentsko delo v trenutni obliki lahko opravljajo le študenti in dijaki, malo delo bodo poleg dijakov in študentov, lahko opravljali še upokojenci, brezposelne osebe in druge neaktivne osebe – to je predvsem za delodajalce velika prednost, saj so študentje med tednom večinoma v univerzitetnih mestih, zato so delodajalci iz drugih regij v slabšem položaju, saj praktično nimajo drugih primerljivih možnosti najema delovne sile za občasna in priložnostna dela. Predlog zakona ne bo imel posledic na: premoženjske pravice, inovacije in raziskave, konkurenčnost, potrošnike in gospodinjstva, določene regije in sektorje, druge države in mednarodne odnose, makroekonomsko okolje. Predlog zakona določa tudi omejitve malega dela za delodajalce v posameznem koledarskem mesecu in sicer določa najvišjo možno število ur malega dela, ki se lahko opravi pri delodajalcu. Mesečna kvota je določena glede na število redno zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. Pri tem se v število zaposlenih delavcev štejejo vse pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v času potrditve napotnice, ne glede na to ali so pogodbe sklenjene za polni delovni čas ali pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ter pogodbe o zaposlitvi sklenjene za nedoločen ali določen čas. Predlog zakona predlaga v posameznem koledarskem mesecu naslednje omejitve: · pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela, · pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela, · pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela, · pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela, · pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela, Izjemoma bo lahko Ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev za največ tri mesece v koledarskem letu določilo tudi večje število ur malega dela, vendar ne več kot 5.760 ur v koledarskem mesecu. Ministrstvo sprejme odločitev o začasnem povečanju mesečne kvote ur po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji. Omejitev ur malega dela pri delodajalcu na mesečnem nivoju zmanjša možnost zlorab v primerih, ko bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, hkrati pa omogočimo delodajalcu prožno organiziranje delovnega procesa in najemanje delovne sile za občasna in začasna dela, predvsem v primerih bistvenega povečanja obsega dela, ki traja le nekaj dni v mesecu (npr. sejemske in promocijske aktivnosti, selitvene storitve, anketiranje ipd.), torej za dela, za katera sklenitev delovnega razmerja, zaradi svoje nestalne in občasne narave, ni smiselno. 6.4 Presoja posledic na socialnem področju Slovenski trg je del globalnega trga, kjer ponudba in povpraševanje po blagu in storitvah zelo niha, hitro reagiranje na potrebe pa je pogoj za ohranitev konkurenčnosti podjetij. Delodajalci se zato vedno bolj poslužujejo nestandardnih oblik dela in vse več ljudi opravlja delo, ki ima občasen ali priložnostni značaj, zato je nujno potrebno postaviti jasen okvir za opravljanje teh del, določiti standarde in zagotoviti tem delavcem primerljive pravice iz dela in socialnih zavarovanj – vsi, ki bodo opravljali malo delo bodo vključeni tudi v sistem zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vključitev nestandardnih oblik dela v socialna zavarovanja je pomembno tudi za vzdrževanje socialne države. Zakon o malem delu bo prinesel pozivne učinke tudi za osebe, ki bodo malo delo lahko opravljale. Brezposelne osebe se bodo za opravljanje malega dela odločile prostovoljno. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ne bo napotoval brezposelnih oseb na malo delo, vendar pa opravljanje malega dela ne sme ovirati brezposelnega pri iskanju redne zaposlitve. Ocenjujemo, da bodo brezposelne osebe preko malega dela ohranjale stik s trgom dela in pridobivale dodatne delovne izkušnje, kar jim bo v pomoč pri iskanju nove zaposlitve ter zmanjšalo možnost, da padejo v past dolgotrajne brezposelnosti. Predlog Zakona o malem delu je v korist brezposelnim osebam, saj jim daje možnost pridobivanja dodatnega zaslužka (do meje, ki jo določa zakon, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti), ne da bi to vplivalo na pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Do sedaj brezposelni te možnosti niso imeli, zato se je veliko dela opravilo na črno. Pozitivni učinek predvidevamo tudi za mlade, ki si bodo že v času študija lahko pridobili uradno priznane delovne izkušnje, poleg tega pa malo delo, zaradi manjše razlike v obremenitvi z delovnim razmerjem, mladim ne bo več predstavljalo tako velike nelojalne konkurence, kot jo sedaj predstavlja študentsko delo. Upokojenci pa bodo lahko preko malega dela dopolnjevali pokojnino in ohranjali svojo psiho-fizično sposobnost tudi preko aktivnosti na trgu dela. Za malo delo bodo veljali vsi standardi glede varnosti in zdravja pri delu, prav tako se bodo za malo delo uporabljale tudi določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede prepovedi diskriminacije, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter o odškodninski odgovornosti. V povezavi s spremembami Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki so v pripravi, in drugimi aktivnostmi na področju odkrivanja dela in zaposlovanja na črno, se pričakuje, da se bo obseg dela in zaposlovanja na črno zmanjšal. 6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja Predlog zakona ne predvideva posledic na dokumente razvojnega načrtovanja. 6.6 Izvajanje sprejetega predpisa a) Predstavitev sprejetega zakona Sprejeti zakon bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS. Minister in drugi predstavniki ministrstva bodo sodelovali pri predstavitvah zakona v medijih in drugih javnih prireditvah. Vzpostavljen bo tudi posebni spletni portal, na katerem bodo dosegljive vse informacije o malem delu, vključno s ponudbo in povpraševanjem po malem delu. Posebni seminarji, na katerih bo predstavljen informacijski sistem Centralna evidenca o malem delu, bodo organizirani za vse organizacije, ki bodo na javnem razpisu pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela. b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa Spremljanje izvajanja predpisa bo omogočila Centralna evidenca malega dela, ki bo zagotavljala ekoče informacije, potrebne za učinkovito spremljanje in nadzor. Centralno evidenco bo vodil Zavod RS za zaposlovanje, neposredni vpogled v evidenco pa bo zagotovljen tudi pooblaščenim osebam na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Davčni upravi RS ter Inšpektoratu RS za delo. Predlog zakona tudi predvideva imenovanje posebne strokovne komisije za spremljanje izvajanja malega dela, ki bo sestavljena iz sedem članov, in sicer dva člana iz ministrstva, pristojnega za delo, er po en član iz ministrstva, pristojnega za finance, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, enega člana imenujejo delodajalska združenja na ravni države, enega člana pa sindikati, reprezentativni za območje države. Strokovna komisija bo opravljala naslednje naloge: - potrjuje poslovne načrtov organizacij, ki posredujejo malo delo, - pregleduje in potrjuje letna poročila organizacij, ki posredujejo malo delo, - spremlja delo organizacij, ki posredujejo malo delo in način odvajanja dajatve, - spremlja porabo sredstev iz dajatve glede na namene, določene v zakonu, - spremlja statistiko o opravljenem malem delu, - predlaga uvedbo izrednega nadzora, - predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti, - predlaga uvedbo nazora nad porabo sredstev iz dajatve, - predlaga spremembe predpisov s področja ureditve malega dela. 6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona V trenutnem sistemu ureditve študentskega dela je Študentska organizacija Slovenije upravljala s sredstvi za svoje delovanje in za financiranje obštudijskih aktivnosti študentov. Predlog zakona o malem delu določa, da bo v okviru dajatve iz malega dela Študentska organizacija (preko proračunskega sklada) še vedno prejemala del sredstev za svoje delovanje, med tem ko se bo del sredstev, ki je namenjen za izvajanje različnih projektov v okviru obštudijskih dejavnosti, delil na javnem razpisu. S tem se zagotovi večja transparentnost delitve sredstev in gospodarnejša poraba le- teh. Hkrati to pomeni tudi, da bodo dostop do teh sredstev imele vse organizacije, združenja ter drugi subjekti, ki izvajajo dejavnosti in projekte za mlade, dijake in študente. Zaradi posebne kulturne vrednosti, ki izhaja iz storitev in produktov nekaterih zavodov, katerih ustanoviteljica je Študentska organizacija Slovenije, bo le-te vsebine potrebno podpreti tudi v okviru sredstev, s katerimi razpolaga Ministrstvo za kulturo. Sredstva iz koncesijske dajatve imajo namreč status parafiskalnih sredstev. To pomeni, da kadar ta sredstva Študentska organizacija in njene organizacijske oblike, dodeljujejo različnim subjektom na trgu, v skladu s svojimi poslovnimi načrti, predstavljajo za prejemnike državno pomoč. Sredstva iz dajatve bi morala biti tržnim subjektom, kot so na primer Radio Študent, Študentska založba, Študentska založba Litera, Zavod Šolt, Zavod Beletrina ipd. dodeljena na transparenten način, in sicer na podlagi izvedenih javnih razpisov. V nasprotnem primeru se namreč s takšno dodeljeno državno pomočjo izkrivlja konkurenca na trgu.
// Popravil berljivost - moderator
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
igor0203 ::
Jaz sem študent in bom podpiram malo delo, ker trenutni sistem je prepoln bugov. :D Edina stvar, ki mi pri novem zakonu ni všeč, je omejitev št. letnih ur na 720 ur, kar pomeni samo cca. 90 dni dela v letu.
Keyser Soze ::
Jaz sem študent in bom podpiram malo delo, ker trenutni sistem je prepoln bugov. :D Edina stvar, ki mi pri novem zakonu ni všeč, je omejitev št. letnih ur na 720 ur, kar pomeni samo cca. 90 dni dela v letu.
Pol ni glih fajn podpirat tak zakon, katerega glavni namen je pohabi konkurenco normalnim oblikam dela, namesto da bi probal izboljšat konkurenčnost slednjega?
Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.
OM, F, G!
Ramon dekers ::
Keyser Soze je izjavil:
Jaz sem študent in bom podpiram malo delo, ker trenutni sistem je prepoln bugov. :D Edina stvar, ki mi pri novem zakonu ni všeč, je omejitev št. letnih ur na 720 ur, kar pomeni samo cca. 90 dni dela v letu.
Pol ni glih fajn podpirat tak zakon, katerega glavni namen je pohabi konkurenco normalnim oblikam dela, namesto da bi probal izboljšat konkurenčnost slednjega?
Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.
bravo! Vsaj nekdo ki uporablja glavo. Čeprav e moram razočarati, saj menim da se zakonodajalcu je.e....
bluefish ::
Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.In zakaj o tej rešitvi nič ne slišimo niti s strani opozicije?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: bluefish ()
Ramon dekers ::
Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.In zakaj o tej rešitvi nič ne slišimo niti s strani opozicije?
ker so toliko stvari že upoštevali s strani opozicije lol.
Ted ::
Keyser Soze je izjavil:
Jaz sem študent in bom podpiram malo delo, ker trenutni sistem je prepoln bugov. :D Edina stvar, ki mi pri novem zakonu ni všeč, je omejitev št. letnih ur na 720 ur, kar pomeni samo cca. 90 dni dela v letu.
Pol ni glih fajn podpirat tak zakon, katerega glavni namen je pohabi konkurenco normalnim oblikam dela, namesto da bi probal izboljšat konkurenčnost slednjega?
Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.
Če bo zakon zavrnjen po referendumski zakonodaji 1 leto ne sme biti sprejet nov zakon. Potem sledijo volitve, nova koalicija itd. Pomeni da novega zakona, ki bi uredil področje študentskega dela ne bo vsaj še 3 leta, pa še takrat se bodo ponovno oglasili sindikati, ŠOU(M), ŠOS, študentski servisi, študentski klubi in vsi ostali paraziti današnje družbe, ki jim trenutno stanje zelo ustreza.
Zakon o malem delu je velik napredek v primerjavi z dosedanjim stanjem, ker dejansko regulira področje začasnega dela. Študentsko delo danes pa na trgu dela predstavlja nelojalno konkurenco stalnim zaposlitvam. Število ur (to je potrdila študija, delali so jo v Kopru), ki jih opravijo študenti na trgu dela danes ustreza 30.000 delovnim mestom. Od tega vsaj 10.000 "študentov" dela vsak dan, 160 ur mesečno, 12 mesecev v letu. Ti lahko ob potrditvi zakona o malem delu računajo, da jih bo podjetje (če potreba po dela dejansko obstaja) tudi zaposlilo. Malo delo bo za delodajalca stroškovno bistveno manj ugodno kot je danes študentsko delo in zato bodo delodajalci za potrebe 8 urnega dela prisiljeni zaposlovati oz. dejansko odpirati delovna mesta. Govora je seveda o resnih podjetjih, ne SP-jih brez zaposlenih...
Mah...
bluefish ::
Ramon dekers je izjavil:
Ah, točno. Ker vlada ne sprejem oz. upošteva predlogov opozicije, pa ta lahko mirno spi in čaka na svoj mandat. Ja, to je miselnost naših politikov.Zapomni si to, da bo potrditev tele zakonodaje odrinila realne, rezultate prinašajoče rešitve nekam daleč v prihodnost. Vsaj do sredine vladavine naslednje vlade, če ne še dlje v prihodnost. Zavrnitev predloga pa bo pritisk na zakonodajalca da v najkrajšem možnem času poišče ustrezno in predvsem dobro rešitev.In zakaj o tej rešitvi nič ne slišimo niti s strani opozicije?
ker so toliko stvari že upoštevali s strani opozicije lol.
igor0203 ::
@KeyserSoze:
Zavedam se, da ta zakon ne bo odpravil vseh nepravilnosti, je pa vseeno vsaj pol koraka boljše od trenutnega stanja.
Delodajalcem se trenutno ne izplača imeti redno zaposlenega delavca. Zakaj? Ker bo študent za bistveno manj denarja isto delal, ko ga ne bo, mu ne rabi plačevati dopusta, bolniške...
Ko ga delodajalec ne bo več rabil, mu enostavno reče jutri te ne rabim več in to je to. Če pa hoče nekoga, ki je redno zaposlen, odpustiti, pa mora cel kup papirjev prej izpolniti. Sploh če je nekdo zaposlen za nedoločen čas ga ne more kar tako odpustiti.
Mislim, tu se gre zgolj za prelaganje enega iz kupa na drugega, vendar bo v tem drugem kupu vseeno malenkost manj "dreka".
Am...ostalih 9 mesecev bom pa živel kako? Ne želimo biti vsi v breme staršem pač pa čimbolj samostojni. ;)
Zavedam se, da ta zakon ne bo odpravil vseh nepravilnosti, je pa vseeno vsaj pol koraka boljše od trenutnega stanja.
Delodajalcem se trenutno ne izplača imeti redno zaposlenega delavca. Zakaj? Ker bo študent za bistveno manj denarja isto delal, ko ga ne bo, mu ne rabi plačevati dopusta, bolniške...
Ko ga delodajalec ne bo več rabil, mu enostavno reče jutri te ne rabim več in to je to. Če pa hoče nekoga, ki je redno zaposlen, odpustiti, pa mora cel kup papirjev prej izpolniti. Sploh če je nekdo zaposlen za nedoločen čas ga ne more kar tako odpustiti.
Mislim, tu se gre zgolj za prelaganje enega iz kupa na drugega, vendar bo v tem drugem kupu vseeno malenkost manj "dreka".
Počitnic je po poletnem izpitnem roku ravno nekje toliko.
Am...ostalih 9 mesecev bom pa živel kako? Ne želimo biti vsi v breme staršem pač pa čimbolj samostojni. ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: igor0203 ()
Mavrik ::
Am...ostalih 9 mesecev bom pa živel kako? Ne želimo biti vsi v breme staršem pač pa čimbolj samostojni. ;)
Malo delo ti da čist spodobne dohodke za študenta. Za kaj več pa imamo še kar nekaj drugih oblik zaposlitve a ne?
The truth is rarely pure and never simple.
BlueRunner ::
Morda bo po sprejetju tega zakona pozitivna posledica to, da se bodo druge oblike zaposlitve razpucale, ker bo vedno večjemu številu ljudi (še posebej aktivnim študentom in tistim, ki imajo poslovno žilico) preveč omejujoče in bodo potem zahtevali spremembe tudi na tem področju.
Potem (bo svizec sicer res zavil čokolado, ampak sanjati je pa lepo) bomo pa v Sloveniji tudi morda dobili prvi sindikat, ki bo vreden svojega naziva.
Potem (bo svizec sicer res zavil čokolado, ampak sanjati je pa lepo) bomo pa v Sloveniji tudi morda dobili prvi sindikat, ki bo vreden svojega naziva.
igor0203 ::
Mi lahko potem povesta zakaj ta zakon ni dober? Ti in KeyserSoze? Priznam, da tega področja ne spremljam aktivno ampak sem si zgolj prebral link, katerega je postal Tilen. In kar tam piše oz. je opisano, se mi zdi to bolje kot pa sedanja ureditev.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr...
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr...
redo ::
BlueRunner je izjavil:
Tudi sedaj ne bi bil poklican, če ne bi drugi opravljali tvojega dela.
A to misliš tiste druge, ki so plačani za tisto delo? Ali tiste, ki so odvisni od te zakonodaje?
BlueRunner je izjavil:
Me prav zanima koliko si sam osebno doprinesel k temu, da se bo tvoje mnenje lahko neposredno ugotavljalo - če se boš referenduma sploh udeležil.
Nič, popolnoma nič. A bi moral? Koliko podpisov si pa kaj ti osebno zbral? A si bil plačan za to?
A si ti čustveno vpleten v tole stvar ali kaj?
Zakoni nimajo študij, temveč imajo spremno besedilo, ki pojasnjuje razloge za zakon, namen zakona in tudi predvidene posledice zakona.
Brez zamere, spremna beseda pač ni enaka študiji. Jaz sem sicer prebral spremno besedo, bežno, ampak v spremni besedi nisem zasledil, kolikšno zmanjšanje ali povečanje delovnih ur v omenjenih oblikah se pričakuje. Niti nisem zasledil kakšnega poskusa simulacije spremembe trga dela. Niti nisem našel, s katerimi parametri zakonodajalec opisuje trg dela. In kar me je najbolj zanimalo, kako si pisec zakona predstavlja, da bo zgledal trg dela po npr. enem, po petih, po desetih letih po sprejetju tega zakona. Pa mi je prav malo mar za vse dobre namene, ki vejejo iz spremne besede. Pa ne rečem, v stvar se še nisem poglabljal.
Bolj kot ne edina stvar, ki jo dojamem za sprejemanje tega zakona je zmanjšanje konkurenčnosti študetnskega dela in nova delitev zbranih sredstev (ob predpostavki, da ne bo drugih vplivov in sprememb).
Sicer pa hvala za linke, čeprav ne razumem, zakaj je potrebno toliko pare.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: redo ()
CoolBits ::
Mi lahko potem povesta zakaj ta zakon ni dober?
Zakaj pa je dober?
Bodo študenti lahko lažje in več zaslužili, al manj? Bo manj brezposelnih, na zavodu?
Bo država več ali manj pobrala denarja zaradi tega?
Matev ::
tale zakon je zgolj logična posledica vseh kraj ki so se zgodile
nekdo pač mora pokriti izgubo - že storjen minus in minus ki ga še bodo s krajami naredili naši tajkuni in tajkunčki
nekdo pač mora pokriti izgubo - že storjen minus in minus ki ga še bodo s krajami naredili naši tajkuni in tajkunčki
igor0203 ::
Mi lahko potem povesta zakaj ta zakon ni dober?
Zakaj pa je dober?
Bodo študenti lahko lažje in več zaslužili, al manj? Bo manj brezposelnih, na zavodu?
Bo država več ali manj pobrala denarja zaradi tega?
Meni se zdi boljši, ker nam bo tekla delovna doba, vplačevali bomo v zdr. in pokojninski sklad, odpravljene so manipulacije sistema(tj. da recimo ne bo kolega mogel delati na mojo napotnico ipd.).
Tudi dražva bo, kolikor sem razumel, pobrala več denarja, ki ga bo potem zapravila za gradnjo novih študentskih domov...
CoolBits ::
Kolega je delal na tvojo napotnico, če si mu jo sam dal...?
Delovna doba med študijem je kul... sam kaj ko boš vseeno moral delat do 65...
Državna malha ima luknjo...
Delovna doba med študijem je kul... sam kaj ko boš vseeno moral delat do 65...
Državna malha ima luknjo...
igor0203 ::
Ja kolega je delal če sem mu jo dal sam, ja. Zdaj si pa predstavljaj, da končaš študij, v podjetju pa te zaposlijo pod pogojem da delaš na napotnico. Kaj potem? Če ne dobiš napotnice, ne dobiš službe. Če dobiš napotnico, izkoriščaš sistem.
Sej tud ŠS ima veliko luknjo. Se ti voziš s tisto jahto ipd?
Sej tud ŠS ima veliko luknjo. Se ti voziš s tisto jahto ipd?
igor0203 ::
Ja, sliši se enostavno... Sam sem 3 mesece iskal prakso, poslal preko 50 prošenj, dobil pa sem mogoče cca. 10 odgovorov. ;) Pa računaj da jih pridem še ceneje kot nek študent ali pa redno zaposlen.
igor0203 ::
Nikjer nisem rekel, da bo za delodajalce ceneje ali da me bojo kar zaposlili. Zakon podpiram predvsem iz tega razloga, ker odpravlja nekatere anomalije trenutnega sistema in kot sem že zgoraj napisal, ker nam bo tekla delovna doba, vplačevali bomo v zrd. in pokojninsko blagajno.
In nikjer nisem napisal, da je študenstko delo krivo za tako stanje kot je, je pa dejstvo da študentje krademo delovna mesta, ker se delodajalcem najbolj izplačamo. Nimajo nobenih obvez do nas.
In nikjer nisem napisal, da je študenstko delo krivo za tako stanje kot je, je pa dejstvo da študentje krademo delovna mesta, ker se delodajalcem najbolj izplačamo. Nimajo nobenih obvez do nas.
CoolBits ::
Se pravi bojo delodajalci na slabšem in bo še manj delovnih mest?
Še vedno mi ni jasno kaj glasovat...
Kdo največ profitira s tem zakonom?
Delodajalci ne, se pravi..
Delojemalci?
Država?
Če država, bom proti.
Še vedno mi ni jasno kaj glasovat...
Kdo največ profitira s tem zakonom?
Delodajalci ne, se pravi..
Delojemalci?
Država?
Če država, bom proti.
Mavrik ::
Delojemalci, ki niso (več) študenti. Novo diplomiranci. Ljudje na zavodu za zaposlovanje. Upokojenci.
Precej njih.
Tole pa more biti daleč najbolj neumna izjava v tem topicu. Ti si PROTI temu da profitira DRŽAVA v kateri živiš? Halo?
Precej njih.
Če država, bom proti.
Tole pa more biti daleč najbolj neumna izjava v tem topicu. Ti si PROTI temu da profitira DRŽAVA v kateri živiš? Halo?
The truth is rarely pure and never simple.
CoolBits ::
Če bi država racionalno poslovala bi bil ZA vsekakor.
Ker pa iz našega denarja plačujejo kredite raznih tajkunov sem pa proti ja.
Ker pa iz našega denarja plačujejo kredite raznih tajkunov sem pa proti ja.
Mavrik ::
Spet tipičen primer tega kar celi čas videvamo v tej temi: Slovenceljni so tako kratkovidni, da veselo sami sebe v drek tlačijo samo za to, da slučajno ne bi kdo drug kakšno malenkost pridobil.
The truth is rarely pure and never simple.
Ramon dekers ::
glede nato da ta denar dobi dars in ivanu zidarju podobni voluharji je upravicen biti proti. Da drzava najvec dobi, pobere procente in to je to.
Keyser Soze ::
In zakaj o tej rešitvi nič ne slišimo niti s strani opozicije?Ja bemti no, a je res za vse treba čakat na opozicijo? Hočeš rečt, da koalicija ni sposobna spravit skupaj nekaj normalnega?
Če bo zakon zavrnjen po referendumski zakonodaji 1 leto ne sme biti sprejet nov zakon. Potem sledijo volitve, nova koalicija itd. Pomeni da novega zakona, ki bi uredil področje študentskega dela ne bo vsaj še 3 leta, pa še takrat se bodo ponovno oglasili sindikati, ŠOU(M), ŠOS, študentski servisi, študentski klubi in vsi ostali paraziti današnje družbe, ki jim trenutno stanje zelo ustreza.Aha, torej to pomeni, da imajo "zaposlovalci" zavezane roke in v tem času enega leta ne morejo skupaj sklepat novega predloga ter ga po izteku leta dat v usklajevanje oz. obravnavo? Problem torej tiči v tako izredno kratkem, izredno omejenem, zgolj 4 letnem mandatu. A nucajo doživljenjskega? Plus izgovor na sindikate oz. socialne partnerje... Mater, če jim nekaj ustreza, znajo kar hitro povozit slednje. Tule pa kar ne morejo in ne morejo mimo.
P.S.: S tvojo statistiko, ki sledi citiranemu, pa samo še dodatno potrdiš da je cilj zakona pokriplat študensko delo, da bo običajno končno postalo konkurenčno. Vice versa je za "koalicijo v žurki" preveč zahtevno oz. predvsem zamudno. En aplavz prosim!
OM, F, G!
CoolBits ::
Spet tipičen primer tega kar celi čas videvamo v tej temi: Slovenceljni so tako kratkovidni, da veselo sami sebe v drek tlačijo samo za to, da slučajno ne bi kdo drug kakšno malenkost pridobil.
Sami sebe tlačimo v drek ja... recimo takole:
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/drzav...
Mavrik ::
CoolBits: Kaj je tvoj point? Obnašaš se kot 15-letni otrok, samo zato ker vlada naredi eno bedarijo potem s principa blokiraš stvari, ki bodo TEBI izboljšali življenje.
Tako kot vsi ostali idioti, ko hodijo na referendume glasovat proti vladi in ne proti predlogu.
@Keyser: Glede na tvojo logiko, potem tudi zakonodajalcu nič ne prepreči da še dodatno izboljša in popravi predlog zakona o malem delu po enem letu. Tisti čas do sprejema popravkov pa imamo sprejet sistem boljši od trenutnega zajedalskega študentskega dela. V čem je problem?
Tako kot vsi ostali idioti, ko hodijo na referendume glasovat proti vladi in ne proti predlogu.
@Keyser: Glede na tvojo logiko, potem tudi zakonodajalcu nič ne prepreči da še dodatno izboljša in popravi predlog zakona o malem delu po enem letu. Tisti čas do sprejema popravkov pa imamo sprejet sistem boljši od trenutnega zajedalskega študentskega dela. V čem je problem?
The truth is rarely pure and never simple.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mavrik ()
bluefish ::
Keyser Soze je izjavil:
Po mnenju nekaterih ne. Torej bi lahko vsaj od opozicije pričakovali konkretne predloge oz. ideje. Žal pa je to že izven njihovega okvira splošnega kritiziranja.In zakaj o tej rešitvi nič ne slišimo niti s strani opozicije?Ja bemti no, a je res za vse treba čakat na opozicijo? Hočeš rečt, da koalicija ni sposobna spravit skupaj nekaj normalnega?
Mavrik ::
Mavrik: Ta vlada dela same bedarije... ko bi vsaj bila samo ena.
Vemo. Samo a potem moraš bit tako neumen, da zaradi tega zblokiraš eno zadevo, ki stanje izboljšuje?
bukseljni! Kaj delajo, vas pa slepijo z malim delom. Kriza je, se bolj pa v glavah!
KAJ delajo? Pa KAKO vezo ima to s trenutnim zakonom?
The truth is rarely pure and never simple.
Ramon dekers ::
coolbits ti ne razumes te procenti od s.dela gredo potem samo za dobre stvari, kot so stipendije, novi studentski domovi ki jih bo delala hilda, no sedaj zidar ivan. Res nevem zakaj se bunis! Saj se trudijo!
Mipe ::
V sloveniji je na ducate gradbenih podjetij, ti bi pa vse skupaj sabotiral zaradi enega Zidarja in Hilde?
49106 ::
@KeyserSoze:
Delodajalcem se trenutno ne izplača imeti redno zaposlenega delavca. Zakaj? Ker bo študent za bistveno manj denarja isto delal, ko ga ne bo, mu ne rabi plačevati dopusta, bolniške...
Narobe, delodajalcem se ne splača zaposliti rednega delevca, ker se je dvignila minimalna plača, zmanjšala kupna moč in tudi trg. Ob vsem tem omenimo da imamo najvišje davke, seštevanje pa prepuščam vam.
Obenem pa z minimalno plačo delavci niso dobili nič, elektrika, komunala, mleko..... vsi življensko pomembni stroški so se povišali, več kot je bil dvig minimalne plače.
Keyser Soze ::
@Keyser: Glede na tvojo logiko, potem tudi zakonodajalcu nič ne prepreči da še dodatno izboljša in popravi predlog zakona o malem delu po enem letu. Tisti čas do sprejema popravkov pa imamo sprejet sistem boljši od trenutnega zajedalskega študentskega dela. V čem je problem?
Mhm, če verjameš. Triumf koalicije bo popoln. Zakon sprejet. Situacija popravljena, vi boste pa že leto ali dve skakali v luft kakšno sranje imamo. Žalostno je edino to, da ljudje ne morejo videti zakulisja priprave "malega dela". Ampak če ne gre zlepa, bo šlo pač zgrda. Na napakah se učimo. Se bomo pa še malenkost dlje.
@blueFish
Če misliš, da moram ta zakon podpret samo zato, ker je koalicija nekje trofila, opozicija pa ne zna drugega kot nekonstruktivno pljuvat po predlogi koalicije, se prekleto motiš.
Tle ni več na črti samo primernost oz. strokovnost predloga spremembe, tule pride v igro že psihologija in še marsikaj drugega. Neuspeli referendum pomeni samo to, da je predlagateljem uspelo, efekti zakona bodo realno dokazljivi šele čez par let, in odgovornost avtomatsko pade dol iz njihovih ramen. Ful fajn ja.
OM, F, G!
CoolBits ::
Vemo. Samo a potem moraš bit tako neumen, da zaradi tega zblokiraš eno zadevo, ki stanje izboljšuje?
Problem je v tem, da po mojem mnenju ne izboljšuje NIČ. In samo to.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | popoldanski sp ali napotnicaOddelek: Loža | 2189 (1788) | Mati |
| » | Zbiranje podpisov za referenduma (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Problemi človeštva | 41130 (37954) | borisk |
| » | Študentsko delo -> "malo delo" (strani: 1 2 3 4 … 9 10 11 12 )Oddelek: Problemi človeštva | 94588 (76525) | tx-z |
| » | Razbijanje studentov pred parlamentom (strani: 1 2 3 4 … 17 18 19 20 )Oddelek: Loža | 133077 (116039) | €uro |
| » | Popolna ukinitev študentskega dela: DA/NE (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 22900 (18112) | bluefish |