Zbiranje podpisov za referenduma

Ti pa imaš očitno občasne težave z ločevanjem ljudi, ki so tega sposobni od tistih, ki tega niso sposobni.

Do tell.

BlueRunner je 5. jan 2011 ob 23:00 izjavil:

Proti obema referenduma.
Če do njiju pride, bom glasoval ZA oba predloga zakonov.

Navkljub vladi in navkljub temu, da so to polovične rešitve. Bolje to, kot pa nič.

+1

Pokojninska reforma je edina bilka upanja, da se kratkoročno zmanjša prirast upokojencev in s tem zajezi:
- odliv proračunskih sredstev za pokrivanje primakljaja v pokojninski blagajni
- večanje socialnih prispevkov sedaj zaposlenih iz katerih se pokojnine danes izplačuje

S tem da se zmanjša prirast upokojencev in se poveča delež bresposelnih.


Brez gospodarstva nas ne reši nobena reforma, dajte si to že "vtupit" v svoje piskre.

Če bi Zavod za zaposlovanje prevzel dela študentskih servisov bi bilo vse ok. Tako pa se iz naslova bruto prispevka mastita študentski servis in delodajalec, ki družbeni denar za zdravstvo in socialo delita na 2 dela. Študent nima čisto nič več od tega.

Alencica je 6. jan 2011 ob 11:14 izjavil:

Če bi Zavod za zaposlovanje prevzel dela študentskih servisov bi bilo vse ok. Tako pa se iz naslova bruto prispevka mastita študentski servis in delodajalec, ki družbeni denar za zdravstvo in socialo delita na 2 dela. Študent nima čisto nič več od tega.

Kljub temu bi bil prenos odgovornosti na ZZZS le polovičen korak. Ne reši namreč problematike izkoriščanja s strani delodajalcev.

Seveda pa to sindikate ne moti, da propagirajo, da se bo točno to zgodilo.

Sindikati tako ali tako že dolgo furajo nek populizem brez pravega razloga.

pa opdri oči in poglej da vse kar znajo je da jebejo pse in se drogirajo, ter zapravljajo! to je res težko a?

V povezavi z reformami me prav malo briga, če vsak poslanec in minister v parlamentu fuka psa, mačka ali kozo ter ovco skupaj, hkrati pa snifa koko.
Upam, da boš pravilno razbral moj point.

T0RN4D0 je 5. jan 2011 ob 23:00 izjavil:

Referendumi bodo postali še en slovenski nacionalni šport. :)

Človek se lahko vpraša, zakaj je danes temu nenadoma tako? Očitno zato ker je aktualna vlada izgubila zaupanje ljudstva. Namreč prišli smo že tako daleč, da za čisto vsak predlagan zakon državljani (opozicija sicer tako ali tako, ampak tudi ona se ne more iti dolgo te igre, če bi recimo referendume izgubljala oz. ne bi računala na vsaj polovično podporo državljanov) nemudoma pomislimo na referendum, pa sploh ni važno za kaj se gre pri zakonu, čisto tako preventivno v samoobrambi (posplošeno karikiram seveda).

Vendar je rešitev dokaj očitna (konec koncev poznajo tudi ostale demokratične države referendume v takšni, ali drugačni obliki, pa ni videti, da bi imeli pretirane težave s tem, najverjetneje zaradi daljše politično demokratične kulture); in sicer bodisi (ker gre za temeljno vprašanje zaupanja volivcev), da vlada odstopi, ali pa vsako takšno pomembno reformo veže na zaupnico vladi, torej odstopi, če zakon pade na referendumu (namreč državljanom mora aktivno pokazati, da resno misli s čim in si zopet pridobiti njihovo zaupanje). To je signal ljudstvu, da vlada sama zaupa v zakon, kar nadalje pomeni, da je verjetno tudi vlada vložila še več truda v sam zakon in socialni dialog, tako da ima večinsko podporo (v takšnem primeru npr. opozicija praktično ne more zmagati na referendumu; ali pa ga sploh ne predlaga ker je bil recimo zakon pripravljen v sodelovanju z njo oz. se boji poraza).

Kaj pa vlada misli na to temo, pa smo videli pri sprejemanju zakona o RTVS. Tako to pač ne gre.

Ali vidiš, kje si me postavil med pljuvajoče "intelektualce" in kakšno je moje dejansko nekajkrat zapisano mnenje?

I do tell... da imaš očitno občasne težave z ločevanjem v katero škatlico moraš koga postaviti.

Ti si šizofren, jaz pa ne, zato se tu prerekama brezveze. Do pene te zmoti pač izrečeno dejstvo, da je možno predlog še izboljšati. Ali pa naknadno reforme še tweakati. Kljub temu se ti zdi, da je to boljše kot nič. Potem se ti spet zdi, da je bolje, da bi vlada ne delala nič.

Sej pravim, norca delaš iz sebe. Pa jaz tudi iz sebe, ker ti še repliciram.

Kar se tiče pokojninske reforme, pač ne gre drugače. Mora bit in bo v tej ali oni obliki.

Kar se pa tiče malega dela, za študente kakih razlik ne bo (študentski servisi se pa lahko znajdejo na trgu kot katerokoli drugo podjetje). Resničen problem pa je, da se zadeva širi tudi na brezposelne. Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih. To bo močno znižalo standarde za zaposlene. Negotova prihodnost za zaposlenega bo stres na delovnem mestu se bo še povečala. Če država hoče čim manj bolniških in čim dlje, da se dela, bo morala kaj več storiti na tem področju.

Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih.

Mehanizem po katerem naj bi do tega prišlo mi ni jasen. Število ur malega dela je za zaposlene omejeno in zelo hitro doseže plafon.

Tako na hitro čez prst bi rekel, da npr. Petrol, ki je podjetje, ki lahko da v malo delo največjo kvoto 2880 ur mesečno, bo lahko s tem pokrilo kvečjemu kakšnih 20 bencinskih servisov za recimo 6-8 ur dnevno s poletnimi "študenti", ki brišejo šipe. Vse ostalo bo delo na črno ali pa neka druga rešitev.

Pa Petrol še nekako razumem, da zaradi tega ne bo odpiral novih delovnih mest. Se bo pa to začelo dogajati predvsem v gostinstvu, kjer so praktično vsi lokali s.p. ali d.o.o. z enim redno zaposlenim in nekaj študenti/študentkami. Takšni bodo lahko imeli samo do 360 ur malega dela mesečno. To sta okroglo dva polna 8h šihta brez vikendov. Edini način, da bo takšen lokal še vedno deloval bo še dodatna redna zaposlitev. Pa magari za polovičen čas... oh, pa še mali delavec bo v 1,5 meseca "pokuril" svojo kvoto ur in bo moral lokal zato uvajati novega (izguba časa in denarja).

Tako, da res ne vem kako bi ob trenutno predvidenih omejitvah lahko malo delo ogrožalo redno zaposlene. Prej nasprotno. Sedanji sistem študenskega dela očitno in vsem na očeh ogroža delovna mesta za redno zaposlene.

Kvote se nepotrebne, povzročajo kup vozlov na trgu dela. Precej socialistična zadeva, nihče ne omenja obdavčitve, s katero lahko dosežeš vsakega zaposlenega ob minimalni velikosti birokratskega aparata. V kolikor je malo delo dražje (in je), se bosta tako delodajalec kot delojemalec na dolgi rok raje odločila za redno zaposlitev. Deco tega ne pokapira, ker odraščajo ob branju Mladine, kjer pisunijo ideološke pamflete, ki zaradi tršega papirja niso primerne niti za brisanje riti. Nov zakon zato ima potencial da uredi določene anomalije. Ljudje na ministerstvu, ki se imajo za razgledane (itak, berejo Mladino) v vsej svoji ideološki slepoti ne pomislijo na bolj elegantne rešitve za prehod v nov trg dela (če aktualnemu že socialist Pahor pravi da je srednjeveški), kot je npr. enotna davčna stopnja in ukinitev vse navlake, ki so jo semoličevci uspeli pretihotapiti iz stare socialistične federacije. Ne vidijo, da je vse to samo pesek v motor gospodarstva, katerega končni benefitorji so prav oni. Je pa res, da ta "radikalna ideja" z EDS in bolj likvidnim trdom dela ni pisana na kožo semoličevim zapečkarjem, otrokom socializma.

Ti nimaš 5 čistih. Pišeš da je 35% obdavičitev predraga za delodajalca, v drugem stavku pa "politiki nimajo jajc da bi kapitalu omejili poceni delo".

Resničen problem pa je, da se zadeva širi tudi na brezposelne. Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih. To bo močno znižalo standarde za zaposlene. Negotova prihodnost za zaposlenega bo stres na delovnem mestu se bo še povečala.

??? Te zarote ne razumem... Zakaj za vraga pa naj bi se to zgodilo? Že zdaj lahko firma reče, da lahko delaš, ampak odpri si svoj s.p. (in vplačuj, kolikor misliš).

Človek se lahko vpraša, zakaj je danes temu nenadoma tako? Očitno zato ker je aktualna vlada izgubila zaupanje ljudstva. Namreč prišli smo že tako daleč, da za čisto vsak predlagan zakon državljani (opozicija sicer tako ali tako, ampak tudi ona se ne more iti dolgo te igre, če bi recimo referendume izgubljala oz. ne bi računala na vsaj polovično podporo državljanov) nemudoma pomislimo na referendum, pa sploh ni važno za kaj se gre pri zakonu, čisto tako preventivno v samoobrambi (posplošeno karikiram seveda).

Vendar je rešitev dokaj očitna (konec koncev poznajo tudi ostale demokratične države referendume v takšni, ali drugačni obliki, pa ni videti, da bi imeli pretirane težave s tem, najverjetneje zaradi daljše politično demokratične kulture); in sicer bodisi (ker gre za temeljno vprašanje zaupanja volivcev), da vlada odstopi, ali pa vsako takšno pomembno reformo veže na zaupnico vladi, torej odstopi, če zakon pade na referendumu (namreč državljanom mora aktivno pokazati, da resno misli s čim). To je signal ljudstvu, da vlada sama zaupa v zakon, kar nadalje pomeni, da je verjetno tudi vlada vložila še več truda v sam zakon in socialni dialog, tako da ima večinsko podporo (v takšnem primeru npr. opozicija praktično ne more zmagati na referendumu; ali pa ga sploh ne predlaga ker je bil recimo zakon pripravljen v sodelovanju z njo oz. se boji poraza).

Kaj pa vlada misli na to temo, pa smo videli pri sprejemanju zakona o RTVS. Tako to pač ne gre

Torej, 15% volivcev se ne strinja z nečim, o čemer nima pojma in ti bi takoj menjal vlado? Pa dej nehi srat... Če se izreče 50+% procentov ljudi proti, potem lahko sanjariš o odstopu. Recimo. Pa še to samo pri referendumih, ki so ala NATO, EU. Ne pa sprememba zakona o RTV, no.
Pa je opozicija sploh prdnila kakšen predlog pokojninske reforme? Ali samo nabijajo, da je vse skupaj en drek?

Pssst. Nobena opozicija pri zdravi pameti ne bo sedaj preveč glasno rovarila proti reformam, še manj pa predlagala svoje. Če se reform ne bo potrdilo in bomo šli v drek, potem bodo šli vsi politiki, ki bi jo preveč naglas sabotirali, skupaj z njo v drek (srčno upam, da se bo to zgodilo nekem čisto določenem politiku). Podpreti je ne smejo, ker to ni način kako bi delala naša opozicija. Politična kultura je pač vsestransko v podnu. Predlagati svojo pa tudi ne, ker bi jo lahko Pahor v kakšnem trenutku šibkosti celo podprl in potem izpadel "veliki rešitelj".

Če pa so previdno tiho in reforme celo uspejo, pa tudi to ne bo pomagalo trenutni garnituri, da se ponovno povzpe na oblast. Torej je za njih trenutno najboljša strategija preprosto to, da so tiho.

Sindikati in študentski servisi pa lahko serjejo kolikor hočejo. Če reforma pade se jim ne bo zgodilo nič hudega. Kajti bog ne daj, da bi se kdo vprašal kaj so oni kot najglasnejši "partner" naredili za to, da se to državo reši. Hudo bo, če bosta oba zakona sprejeta. Potem bodo eni ostali brez denarja, druge pa bodo začeli njihovi člani dejansko spraševati v čemu točno je bil problem...

Lurker> Je. En majhen prdec je bil. Upokojencem bi dali enkratni pokojninski dodatek. Od kod bi vzeli? Ni važno.

Opozicija je v svojem času predlagala "nov trg dela" ki je svetlobna leta pred tem kar je uspelo sproducirati socialistom v naši vladi. Vemo kdo je to rušil in na njihov račun se to piše. Ni pa naloga ali celo krivda opozicije, če vladi ne pomaga tako kot bi si nekateri to želili. V vednost lurkerju.

Kdo je rušil? Kdo ni rušil?

Mladina

Nekaj z RTV

Še malo...

EDS bi na kant spravila gluhe

Spet Mladina

Grožnje z višjo cene hrane

Poguba za slovenski turizem



Bi rekel da nam je šlo leta 2006 veliko bolje kot danes, na ulicah pa danes 10× manj ljudi?

EDS ni noben pogoj za dobro gospodarsko rast, sistem v katerem so pa vsi prebivalci upokojenci je pa garant za propad.

Btw, tudi ne vidim problema povedat, da se z EDS povišajo cene hrane. Zanikat to je tako kot da bi rekel, da s pokojninsko reformo ne bomo delali dlje. Bomo.

bluefish je 6. jan 2011 ob 08:34 izjavil:

Definitivno proti referendumu.
S pokojninsko reformo pa se tako ali tako ne obremenjujem, ker se bo do takrat, ko bom sam na vrsti, cel sistem sesul sam vase.

Ko boš začel delat in boš vsak mesec vplačeval recimo 500,00 EUR za nekaj kar nikoli ne boš dobil bi bilo fajn, da se zbudiš in pomisliš zakaj nebi raje teh 500,00 EUR daroval nekomu, ki jih po tvoji presoji potrebuje.

da bodo potem pač vzeli tistega ki bo prišel delat za najmanjše plačilo - govorimo lahko tukaj kar o neke vrste suženjstvu.

Wohaow.... samo malo. Ob upoštevanju thomasovega dodatka, da moraš tudi obvladati delo, ali praviš, da je nemoralno zaposliti človeka, ki za svoje delo pričakuje nižjo kompenzacijo, kot pa ostali?

Dobro jutro kapitalizem. Ali se za zgornjo "sužnjelastniško" izjavo morda skriva Semolič?

Zakon je butast, da bolj ne more bit, na žalost!

Kaj je v njemu najbolj butasto in nesprejemljivo?

Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

Malo delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za normalno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih malega dela.

Malo delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z malim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Brezposelni imajo z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest.

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih malo delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko malega dela živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

Malo delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).

Zakon o študentskem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

študentsko delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, študentskica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za norštudentskno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev študentskega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo študentsko delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih študentskega dela.

študentsko delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z študentskim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Brezposelni imajo z obliko študentskega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko študentskega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. študentsko delo ni rešitev za več delovnih mest.

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Socialno ogroženim študentom študentsko delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih študentsko delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko študentskega dela živi pod pragom revščine. študentsko delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

študentsko delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru študentskega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z študentskim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).

(sorry za slovnične napake - find&replace je bil na delu ;)

No, če sta študenstko in malo delo isto sranje, zakaj potem sploh sprememba?

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

Zakon o malem delu nadomešča študentsko delo, ki v tem trenutku dejansko nadomešča redne zaposlitve in mladim dejansko te redne zopslitve tudi onemogoča. Prednost malega dela pred študenskim delom je, da preprečuje, da se bi delodajalec pretežno znašal na tako najeto delovno silo, jo praktično brez nadzora izkoriščal in za redno delo uporabljal študente. Pri temu pa bodo podjetja zaradi kvot pri maksimalnem številu ur, ki jih lahko letno opravi ena oseba, prisiljena dati možnost več različnim osebam, s čemer se bo preprečilo izkoriščanje študentov na delovnih mestih, ki po svoji naravi dela zahtevajo začetno usposabljanje in se jih smiselno opravlja za daljše obdobje.

Navedba o lažjem pridobivanju in odpuščanju delavcev je tako neprimerna, saj se standardi zaostrujejo glede na obstoječ položaj.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Malo delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Malo delo, ki nadomešča študentsko delo in daje tudi drugim skupinam brezposelnih možnost, da občasno pri kakšni dejavnosti pomagajo in so za to tudi plačani zagotavlja, da se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter o odškodninski odgovornosti.

To so identične določbe, kot veljajo tudi za študensko delo po obstoječi zakonodaji. Zakon o malem delu teh standardov ne znižuje, hkrati pa omogoča:
- da prejemki iz naslova malega dela ne vplivajo na druge socialne prejemke
- da zaposlenim pri malem delu teče tudi delovna doba
- da se z prisilo, ki omogoča, da bo do dela prišlo več oseb, več ljudem omogoča, da ostajajo aktivno prisotni na trgu dela

Navedba o nižanju standardov je tako v celoti laž.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za normalno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

Malo delo je s svojimi omejitvami mišljeno natančno tako: to je vsem brezposelnim dodatek k njihovim siceršnjim dohodkom, kar jim v tem trenutku ni omogočeno in jih sili v delo na črno in s tem povezan brezpraven položaj.

Študentje so po tem zakonu v okviru kvot obravnavani ločeno, na način, da si lahko celoletno kvoto svobodno porazdelijo na način, ki jim omogoča normalno opravljanje študijskih obveznosti in izrabo celotne letne kvote dela.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih malega dela.

V Nemčiji in Avstriji za izhodišče niso imeli izkoriščevalskega sistema študentskega dela, ki bi v celoti deformiral trg dela in prikrajšal praktično vse skupine brezposelnih, razen upokojencev.

Če je korak proti malem delu za Avstrijo in Nemčijo korak nazaj, je to za nas še vedno korak naprej.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Malo delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z malim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Diskriminacija na podlagi spola je težava, ki je neodvisna od problematike malega dela ali pa študentskega dela. Zakon o malem delu na to problematiko ne vpliva.

Priložnostna dela v nekaterih panogah, kjer je zahtevana nekvalificirana delovna sila, resnično izkazujejo večji delež enega ali drugega spola, vendar pa to odraz splošnih družbenih odnosov in ne njihov vzrok. Povezava tukaj ni vzročna v smeri na katero namiguje citat.

Ravno tako ni razvidna podlaga za mnenje, da bo v teh panogah še tećje najti redno zaposlitev. Ravno nasprotno. Kvote za delodajalce bodo ravno čistilnim servisom, gostincem in hotelirjem, kjer imajo tipične pravne osebe zaposlene do največ 10 ljudi, praktično preprečujejo izrabo poceni malega dela, tako kot lahko to sedaj počno s študentskim delom. Končna posledica je, da bo večina teh podjetij prisiljena redno zaposljevati ravno zato, ker jim bodo urne kvote onemogočile sedanje izkoriščanje.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Brezposelni imajo z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest.

- malo delo, ki ne vpliva na status brezposelnega omogoča, da ta ostane aktiven na trgu dela
- malo delo, kjer so tudi podjetja omejena v količini, ki si ga lahko privoščijo, bodo delodajalce silile v zmanjšanje obsega poslovanja ali pa dodatne redne zaposlitve
- omejitev 200€ mesečno preprečuje, da bi malo delo lahko postalo nadomestek za redno delo

Omejitve silijo delodajalce v odpiranje novih delovnih mest, če želijo ohraniti enako količino prometa.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Največja ovira mladim pri iskanju prve zaposlitve je ravno študentsko delo, ki jih po glavi tepe dvojno. Dokler imajo status, ki jim omogoča davčne ugodnosti so zanimivi in aktivni, pri temu pa jim ne teče delovna doba. Ko status izgubijo, se jih večino praktično takoj nadomesti s tistimi, ki status imajo in je njihovo delo posledično cenejše. Posledično študensko delo v veliki večini primerov ne vodi do prve zaposlitve, njegov obstoj pa marsikomu dejansko onemogoči prvo zaposlitev.

Malo delo uvaja omejitve s čemer se nekatere izmed teh slabih plati omili, nekatere pa v celoti odpravi. Začne se vplačevanje v pokojninsko blagajno, preprečuje se sedanje izkoriščanje za dela, ki bi sicer zahtevala redno zaposlenega, delovna doba, pa čeprav minimalna, dejansko teče.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih malo delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Študentje so s posebno izjemo glede izkoristka urne kvote postavljeni v boljši položaj, kot pa ostale kategorije brezposelnih. Študentje nimajo mesečne omejitve, zaradi česar so bolj prikladni za delodajalce, ki potrebujejo nekoga za celoten mesec - mesec dni pa je tipično tudi "enota obračuna", ki jo delodajalci uporabljajo pri svojem obračunu. To pomeni, da bodo delodajalci raje jemali študente s tem privilegijem, kot pa ostale kategorije, ki bi pri polni delovni obremenitvi (60 ur mesečno) lahko delali kvečjemu teden in pol, po temu pa bi že bilo potrebno iskati novega.

Celoten letni zaslužek pri malem delu je omejen na 6.000€ letno. Minimalna letna bruto plača trenutno znese 8223€. Preračunano to pomeni, da z malim delom ni možno preseči minimalne letne plače, hkrati pa je celoten znesek višji od katere koli meni znane letne socialne štipendije. Tukaj je bilo potrebno loviti ravnotežje med preprečevanjem, da bi malo delo konkuriralo rednim zaposlitvam (kar se mu pogosto očita), hkrati pa tudi študentom omogočalo konkreten zaslužek ob strani (500€ bruto/mesec).

Ob upoštevanju ugodnosti za študente, ki jim daje "konkurenčno prednost" pred ostalimi malimi delavci in možnostjo letnega zaslužka do 6.000€ bruto, to niso nerealne omejitve. Dodaten podatek, ki govori v prid argumentu, da izgovor "socialne pravičnosti" ni ravno utemeljen pa je, da je na letni ravni več kot 83% študentov zaslužilo manj kot 4000€. Torej je govora o 17% študentov, ki delajo toliko, da bi morda lahko res prebilo cenzus. Drugo vprašanje pa je, koliko jim pri tem ostane časa za študij in koliko se je na ta način opralo denarja v raznih družinskih podjetjih.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko malega dela živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

Pri nas jih bo po uveljavitvi zakona takšnih verjetno 99 - 100%. Malo delo je načrtno omejeno tako, da bodo preko njega možni zaslužki, ki so manjši od minimalne plače, hkrati pa se samo od tega ne bo mogel nihče preživljati. To pomeni, da bo motivacija za "klasično" redno zaposlitev v populaciji še vedno ostala visoka, pri čemer pa bodo omejitve delodajalcem zagotavljale, da se bo vsaj v prvem obdobju po uveljavitvi število delovnih mest nekoliko povišalo, povišanje pa bo tudi vzdržno in ne samo kratkotrajno.

Mladi zaradi zakona o malem delu neposredno zagotovo ne bodo na boljšem, bodo pa na boljšem dolgoročno, saj se bo iz trga dela odstranilo sedanjo nevzdržno anomalijo, ki jim povzroča največjo neposredno škodo.

jusv je 6. jan 2011 ob 14:47 izjavil:

Malo delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).

Malo delo je za delo na črno manj spodbudno, saj legalizira občasno delo vseh skupin brezposelnih in ne samo ene skupine. Hkrati z kvotami tudi omejuje (čeprav ne tudi v celoti preprečuje) možnosti za zlorabe mehanizma malega dela, kar je sedaj pri študentskem delu praktično nemogoče nadzirati. Če bi prebral zakon, bi videl, da je možnost tvojega hipotetičnega primera manjša, saj bodo igračkanja z urami težje izvedljiva zaradi zahteve, da se o vseh opravljenih urah poroča v roku treh dni, kar odpira nove možnosti nadzora, ki sedaj niso izvedljive. Dejansko je trenuten sistem študenskega dela mnogo lažje izigravati, se z njim tudi neposredno okoriščati in na koncu tudi omogočati delo na črno. Nov sistem vsega ne preprečuje, vendar pa to početje več ne bo tako enostavno za prikriti.

Da se bo samo zaradi obsega populacije upravičencev povečala incidenca kršitev pa je mnenje, ki jo je tudi težko argumentirati. Upokojenci, študentje, dijaki in ostali brezposelni že v tem trenutku iščejo možnosti dodatnega zaslužka in že v tem trenutku v določeni meri delajo na črno. S tem, da se da 100% te populacije možnost legalnega občasnega dela, namesto da ima to možnost samo recimo 40% populacije pa je dejansko pritisk v smeri zmanjšanja obsega dela na črno, saj bo marsikdo sedaj že zaradi lastne varnosti, tako na strani delojemalcev, kot tudi na strani delodajalcev, raje razmislil o legalizaciji, kot pa o nadaljevanju dela na črno.

Pri temu ni odveč dodati tudi to, da lahko delojemalec, pri katerem je bila odkrita kršitev, izgubi možnost uporabljati malo delo. Kar je po mojem mnenju kar precej hud udarec za nekoga, ki bi bil od tega dela občasno ali redno odvisen.

"Zakon o malem delu nadomešča študentsko delo, ki v tem trenutku dejansko nadomešča redne zaposlitve in mladim dejansko te redne zopslitve tudi onemogoča. Prednost malega dela pred študenskim delom je, da preprečuje, da se bi delodajalec pretežno znašal na tako najeto delovno silo, jo praktično brez nadzora izkoriščal in za redno delo uporabljal študente. Pri temu pa bodo podjetja zaradi kvot pri maksimalnem številu ur, ki jih lahko letno opravi ena oseba, prisiljena dati možnost več različnim osebam, s čemer se bo preprečilo izkoriščanje študentov na delovnih mestih, ki po svoji naravi dela zahtevajo začetno usposabljanje in se jih smiselno opravlja za daljše obdobje."

Uf a študente se sedaj izkorišča, ja res. Če bo potreba in bo študent mislil da se ga izkorišča lahko sam zamenja delo, ni potrebno da skrbi za takšne stvari starec svetlik.


"Največja ovira mladim pri iskanju prve zaposlitve je ravno študentsko delo, ki jih po glavi tepe dvojno. Dokler imajo status, ki jim omogoča davčne ugodnosti so zanimivi in aktivni, pri temu pa jim ne teče delovna doba. Ko status izgubijo, se jih večino praktično takoj nadomesti s tistimi, ki status imajo in je njihovo delo posledično cenejše. Posledično študensko delo v veliki večini primerov ne vodi do prve zaposlitve, njegov obstoj pa marsikomu dejansko onemogoči prvo zaposlitev.

Malo delo uvaja omejitve s čemer se nekatere izmed teh slabih plati omili, nekatere pa v celoti odpravi. Začne se vplačevanje v pokojninsko blagajno, preprečuje se sedanje izkoriščanje za dela, ki bi sicer zahtevala redno zaposlenega, delovna doba, pa čeprav minimalna, dejansko teče."


No potem pa bodo prednost dobili ljudje iz drugih držav Romunijo! Enkratno! Zakaj tega ne dojameš? In kdo še verjame v pokojnino? Sam sem mnenja da je potrebno izkoristiti luknje kjer se da, dokler se celotni sistem vodstva, oblasti, režima ne zamenja, obrne. Seveda v upanju brez nedolžnih žrtev. Kar se tiče delovne dobe, ne govori takšnih pravljic študentom, naj da država denar ljudem, pa naj sami varčujejo, ne pa da vzame ta denar in ga izkoristi za svoje bedarije.

"Pri nas jih bo po uveljavitvi zakona takšnih verjetno 99 - 100%. Malo delo je načrtno omejeno tako, da bodo preko njega možni zaslužki, ki so manjši od minimalne plače, hkrati pa se samo od tega ne bo mogel nihče preživljati. To pomeni, da bo motivacija za "klasično" redno zaposlitev v populaciji še vedno ostala visoka, pri čemer pa bodo omejitve delodajalcem zagotavljale, da se bo vsaj v prvem obdobju po uveljavitvi število delovnih mest nekoliko povišalo, povišanje pa bo tudi vzdržno in ne samo kratkotrajno."

Super, dobro da vemo, da bo ob sprejetju tega zakona več dlovnih mest. Tista številka 100.000 pa bo izginila.

"Mladi zaradi zakona o malem delu neposredno zagotovo ne bodo na boljšem, bodo pa na boljšem dolgoročno, saj se bo iz trga dela odstranilo sedanjo nevzdržno anomalijo, ki jim povzroča največjo neposredno škodo."

Zgodbice...



"Malo delo je za delo na črno manj spodbudno, saj legalizira občasno delo vseh skupin brezposelnih in ne samo ene skupine. Hkrati z kvotami tudi omejuje (čeprav ne tudi v celoti preprečuje) možnosti za zlorabe mehanizma malega dela, kar je sedaj pri študentskem delu praktično nemogoče nadzirati. Če bi prebral zakon, bi videl, da je možnost tvojega hipotetičnega primera manjša, saj bodo igračkanja z urami težje izvedljiva zaradi zahteve, da se o vseh opravljenih urah poroča v roku treh dni, kar odpira nove možnosti nadzora, ki sedaj niso izvedljive. Dejansko je trenuten sistem študenskega dela mnogo lažje izigravati, se z njim tudi neposredno okoriščati in na koncu tudi omogočati delo na črno. Nov sistem vsega ne preprečuje, vendar pa to početje več ne bo tako enostavno za prikriti."

In kdo bo to delal? Saj še korpucije velikih podjetij ne znajo nadzirati. No mogoče se bodo lažje spravili na manjše.

"Da se bo samo zaradi obsega populacije upravičencev povečala incidenca kršitev pa je mnenje, ki jo je tudi težko argumentirati. Upokojenci, študentje, dijaki in ostali brezposelni že v tem trenutku iščejo možnosti dodatnega zaslužka in že v tem trenutku v določeni meri delajo na črno. S tem, da se da 100% te populacije možnost legalnega občasnega dela, namesto da ima to možnost samo recimo 40% populacije pa je dejansko pritisk v smeri zmanjšanja obsega dela na črno, saj bo marsikdo sedaj že zaradi lastne varnosti, tako na strani delojemalcev, kot tudi na strani delodajalcev, raje razmislil o legalizaciji, kot pa o nadaljevanju dela na črno."

Zakaj bi tako razmišljali, če pa bodoči sistem na bo vzdržal pokojnin oziroma jih ne bo izplačeval. Zakaj bi metal in daja za neko kvazi pokojninsko dobo ki je ne bo ob takšnem gospodarskem sistemu!?iluzije