Avtomobilizem prihodnosti

>> ..v tunelu lahko pospešuješ s 50G ali pa še več če ti tako paše.

Wha?
Popravi se, da ti nebi še kdo verjel ...

očitno tale tvoj G tebi pomeni neki druzga kot pa vsem drugim tle okrog.

50 G tvoje telo pretvori v mlačno juho.

WarpedGone je 9. jan 2011 ob 20:37 izjavil:

očitno tale tvoj G tebi pomeni neki druzga kot pa vsem drugim tle okrog.

50 G tvoje telo pretvori v mlačno juho.

Ampak pospeševati s takšnim pospeškom je možno.

Za potovanja čez oceane in celine imamo letala, tam res ni smiselno delati vakuumskih tunelov. Za razdalje nekaj 100km po kopnem bi pa lahko ustvarili kakšne vakuumske vlake.
Za 50-200km pa nam povsem zadostujejo vlaki tipa TGV pri hitrostih do 300 km/h + zadostno velika parkirišča na postajah, kamor se pripelješ iz svojih rovt z recimo e-avtom in se ti tam tudi fila medtem ko si v službi.

Kaj pa japonski magnetni maglev? Zakaj se jih ne uporablja bolj pogosto? Če bi jih zaprl v tunel, pa malo znižal zračni tlak, bi šlo po moje brez problema kakšen mach.

Ne zaradi tega ker se nebi dalo locirati kraja nesreče, temveč zaradi dolžine, vakuma, globine, ....

Nekaterim kronično primanjkuje domišljije. Saj ne bi bil samo en predor, zraven bi bili še servisni, reševalni ...

Eni sanjajo o singularnosti, uploadu, osvajanju vesolja, potem pa vidijo problem v enem malo naprednejšem predoru

O.

Pravzaprav so tuneli pod zemljo čist brezvezna komplikacija, strošek in strah za ljudi.

Uh, waht ?

Nadzorovani pogoji
Nobene megle, dežja, vročine, mrazu, toče, snega, etc ....

Sicer nisem nikoli rekel da mora biti tunel obvezno pod zemljo.

Vakum pa si vlak zagotavlja že s tem ko poriva zrak pred seboj. Vsakič je v tunelu globji vakum in hitrosti večje.

Pa zgoraj sem zajebal, namest 10G bi moral pisati 10m/s^2, torej 1G
tak da 5G

Ma pa 1G, v 10 sekundah potem pospešiš na 360km/h.
V 20h si že proti 700
V 40h pa prebiješ mach 1 :)

Rabiš pa vsakič več energije. Tak da ohranjaš 1G pospeška ti potem požre okolica ostale 4.

Glede predorov in zraka v njih - imajo že dovolj velike probleme z eurotunelom. Vi pa bi še vakuumske meli
Samo za primerjavo, vendar kontra - po fabrikah se kar uporablja pnevmatsko orodje, temu namensko obstaja tudi omrežje s stisnjenim zrakom. In vsak ko to pozna ve da so kar problemi s tesnenjem. In kako veliki stroški so povezani z iztekanjem zraka iz takšnega sistema. Nenadzorovano seveda.

Vlak si pod nobenim pogojem ne more sam zagotavljati vakuuma. Vlak bi preprosto porabil preveč energije za izničevanje tlačne razlike. Pyro, zdajle pa ga že bluziš!!!

Sicer pa bi takšni vlaki bili dokaj prazni. Normalen potnik se ne bo peljal z 5G v riti. Za take zadeve se gre v kak zabaviščni park tipa gardaland

add1:

šlo bi recimo ravnoobratno - da pred vlakom črpaš zrak ven, in tako zračna razlika premika vlak...vendar, to je - drago!

Sej nisem nikjer rekel da gre energija v nič. Mene skrbi ekonomska računica. Ideja je že fajn fletna in popolnoma logična - preveč energije se porabi za premagovanje trenja zraka - mobilno sredstvo pri velikih hitrostih seveda. Potniška letala to fletno rešijo, vlak pa nekako ne more. Če pa se splača ustvariti umetne "letalske" pogoje tu spodaj, pa je vprašljivo! Še bolj me skrbi tesnenje takihle tunelov. Ker, navsezadnje, je površina takega tunela ogromna, tako da ti že mala razlika tlaka ustvari ogromne sile...Vse skupaj kopati pod zemljo - že zemeljske linije za hitre vlake so nesramno drage.
Da pa bi vlak tiščal zrak pred seboj, pa je še večja bedarija kot da ga preprosto samo preusmeri, kot to dela že sedaj. Ker pomoje tunel, ki bi zares u nulo tesnil bi bil ali predrag - ali pa bi ga bilo nemogoče narest. Torej bi pri vsaki vožnji dejansko kuril več energije kot jo sedaj normalni vlaki.
Ideja je dobra, že dolgo znana, samo če pa se to izplača....če se bo, oz. se, bomo pa tako ali tako videli, ko se bo kdaj v prihodnosti takšna proga kje odprla.

Sicer pa je to tema avtomobilizem prihodnosti, lahko se tema loči na novo temo o vlakih prihodnosti

Ne gledat samo ene fure vlaka.
Maš tunel z enosmernimi ventili v njem pa običajnih 1 bar pritiska. Gre prvi vlak klasičnih 200 kmh in pred sabo "čuti" natanko enak tlak, kot brez tunela. A ker so ventili enosmerni, bo za vlakom ostal nižji tlak. Naslednja fura bo lahko dosegla recimo 250 kmh, da bo čutila isti tlak kot brez tunela. Za njo bo tlak še nekaj nižji. Po parih furah bi tlak v cevi padel relativno precej nizko. Dodaš še avtomatske zapore tunela pred/za glavnimi postajami, da ni preveč vdiranja zraka in si na profitu. Takoj, ko v tunelu tlak naraste ga prva fura preko enosmernih ventilov avtomatsko spumpa ven.

Tko maš relativno malo vložka in komplikacij za progo, kjer vlaki z enako energije dosegajo opazno višje hitrosti. Ker je stvar v cevi je tut izolirana od okolice in ti kaki zajci ne morjo povzročit iztirjena. Če pride do kake poškodbe ti takoj naraste tlak in hitrosti niso več take kot pričakovane.

Velik "avtomatskih" efektov, ki skrbijo za varnost. To bi lahko delalo.

Če maš tunel - spredaj pumpa vlak zrak ven, zadaj ostaja nižji tlak - imaš zelo velik vlek na vlak od zadaj. Če gre zrak normalno mimo vlaka - ne narediš ničesar. Torej, what's gonna be?
Sej sem napisal da mi je ideja sila zanimiva, samo ne vidim računice. Sploh ne, da mora vlak dodatno še sam pumpati ven zrak. Poglejte malo sistem v eurotunelu. Tam zrak kroži recimo.
Se mi še vedno bolj smotrno zdi inštalacija črpalne postaje nekje, ter znižanje tlaka za vsaj par 10 mbar.

Se pa zelo bojim nenadnega vdora zraka v tunel, ter vlak pri ene 700 km/h. Bi znalo malce zropotat po cevi.

Ja, samo če hočeš šibat po stratosferi, moraš najprej tja priti, težnost je pa jeba. Še zlasti, če moraš s seboj tovorit tudi vse gorivo, česar vlaku ni treba.

Težnost ni neka jeba, ker se menimo o letalu (ne pa o raketi). Gorivo neseš, oksidant imaš pa v okolici, za razliko od rakete. Scramjeti danes že eksperimentalno letajo po zraku. Edini problem je spraviti letalo do hitrosti, kjer scramjet začne delovati - to se najlažje doseže z raketnim motorjem, ki bi deloval zgolj na začetku.

Za razdalje ~5000km+ (recimo skok preko luže) bi to bila optimalna rešitev. Vsekakor pa bolj enostavna, kot skopat 3 tunele po 5000km in v njih ustvarjati podtlak.

Težnost ni neka jeba, ker se menimo o letalu (ne pa o raketi). Gorivo neseš, oksidant imaš pa v okolici, za razliko od rakete. Scramjeti danes že eksperimentalno letajo po zraku. Edini problem je spraviti letalo do hitrosti, kjer scramjet začne delovati - to se najlažje doseže z raketnim motorjem, ki bi deloval zgolj na začetku.

No, vlak še goriva in oksidanta ne potrebuje.
Pravtako ne potrebuje tudi kril ne.

Trup pa pobereš od designa avionov, ki so že prilagojeni na visoke hitrosti.

V 5h minutah prebiješ mach 4 bp. (V tunelu to po uporu še mach 1 nebi bil)

Izgube pa rastejo itak s kvadratom hitrosti ! V tunelu mogoče še celo s kubom.

V vakkuumu jih ni. Pelješ lahko poljubno hitro. Ne rabiš se zezati s prebijanjem zvočnih zidov.

Če pa bo šlo kaj resno narobe pa se bo cel vlak vključno s potniki uplinil v delčku sekunde.

In večja kakor je frekvenca voženj, večji izkoristek imaš.

Kot je nekdo pred menoj že omenil je edina prihodnost v kompletnem avtomizmu prevoznih sredstev, kjer človek ne more posegati in vse vodi računalnik. Vse ostalo je optimizacija obstoječega in je že vse videno, nobena revolucija.
Predstavljajte si, da edino kar potrebuješ vnesti je destinacijo in tja prideš brez zastojev z najvišjo možno hitrostjo. Vse naredi računalnik. Še dlje, avto ni več lastnina ampak kot del javnega transporta, kjer 'najameš' le tak avto kot potrebuješ za določen namen. Potem ne potrebuješ nobenih varnostnih sistemov razen zavor, pa še to bolj kot ne, saj je vožnja optimizirana od začetka do konca. Avto bi tako lahko obsegal le 4 ali pa 2 ali pa le 1 sedež ter po potrebi nekaj prtljažnika, odvisno od namena vožnje. Teža bi bila lahko le nekaj 100 kg, toliko, da nosi elektromotor ter osebo.
To je revolucija ne pa neki petrol avti ter avti ki zaradi nespametne vožnje ljudi potrebujejo žblj varnostnih sistemov
lep pozdrav

sidd je 9. jan 2011 ob 22:55 izjavil:

Če maš tunel - spredaj pumpa vlak zrak ven, zadaj ostaja nižji tlak - imaš zelo velik vlek na vlak od zadaj. Če gre zrak normalno mimo vlaka - ne narediš ničesar. Torej, what's gonna be?
Sej sem napisal da mi je ideja sila zanimiva, samo ne vidim računice. Sploh ne, da mora vlak dodatno še sam pumpati ven zrak. Poglejte malo sistem v eurotunelu. Tam zrak kroži recimo. Se mi še vedno bolj smotrno zdi inštalacija črpalne postaje nekje, ter znižanje tlaka za vsaj par 10 mbar.
Se pa zelo bojim nenadnega vdora zraka v tunel, ter vlak pri ene 700 km/h. Bi znalo malce zropotat po cevi.

Gremo še enkrat:

Ja, imaš vlek od zadaj - na prvi furi, ko je tlak v cevi enak zunanjemu. Zato ta prva fura ni na "običajni" hitrosti ampak nižji/servisni, ker se mora izrivat zrak ven iz tunela. Ker so ventili enosmerni, ostane za vlakom tlak nižji od zunanjega. Vlak praktično čuti enak upor, kot pa če cevi sploh nebi bilo.

Ampak naslednja fura malo za njo pa ni več v tunelu z 1 bar ampak je tlak že nižji in gre z enako močjo hitreje. Verjetno to še ni čist to in tudi ta fura pred sabo ustvarja tlak nad 1 bar in tako iz cevi izrine še nekaj dodatnega zraka, za sabo pa pusti še nižji tlak - naslednja fura bo še hitrejša. Par takih fur in boš z enako energijo, kot jo danes nucaš za 200kmh v zračnem tlaku 1 bar lahko dosegal tut recimo 500kmh, vlak bo pa pred sabo čutil le nekaj malega nad 1bar tlaka.
Če uvedeš še posebne pumpe za praznjenje tunela, bojo vlaki ponucal še manj energije, jo bojo pa zato kurile te pumpe. Na pamet ne vem kje je sweet-spot, stvar računice in optimizacije. Bi pa raje imel sistem brez teh pump, ki znajo dodat več komplikacije kot profita. Čas vožnje se ne razlikuje bistveno če dosegaš 500 ali 800 kmh.

Nenaden vdor zraka pa ni nekaj česar bi se moral bat ampak je avtomatski varnostni mehanizem, ki zagotavlja da se praktično samodejno stvari upočasnijo, takoj ko je s progo/cevjo karkoli narobe. To dosežeš brez posebnih aktivnih varnostnih sistemov, ki sami po sebi lahko odpovejo če kje preprežeš kakšno žico. Tu ti porast tlaka takoj povzroči da se začne vlak ustavljat. Ne nucaš senzorjev na vsake pol metra al je s predorom vse v redu ampak le en simpl senzor tlaka vsake recmo 100 m. Če bo kje kaj je narobe (puščanje cevi) boš mel hiter porast tlaka in lahko ustaviš igro. če tega ti ne nardiš, to nardi fizika sama.

Če pred vlakom na hitro zelo naraste tlak (na 1 bar) se bo zgodilo kaj? Nič posebnega, vlak bo začel zavirat (tut če mu crknejo vse zavore), enosmerni ventili bodo še vedno pred njim odvajali povišan tlak tako da ni nujno da bi cev eksplodirala (razen če se morda izkaže, da je tako vse skup še bolje). Ljudje lahko recimo splezajo ven iz vlaka in tunela brez pomoči od zunaj. Ker se zračni tlak izenači z zunanjim ni nevarnosti zadušitve ob izpadu energije ipd.

V tunelu so lahko tudi prekati z avtomatskimi vrati, ki preprečujejo vdor zraka, enaka vrata so tudi na vsaki postaji. Odprejo se tik pred vlakom, in zaprejo takoj za njim. Seveda jih je treba narest tako, da ni hude katastrofe tut če se ne odprejo - jih pač razrtga že udarni val pred samim vlakom. Pravzaprav bi tut ta vrata bila lahko narejena na princip samodejnega enosmernega ventila. Ko pridivja vlak in pred njim še udarni val povečanga tlaka to vrata odpre (dovolj lahka), zapre jih pa kaka mala vzmet. Ker je vožnja vedno v isto smer se da stvari fino zoptimizirat.

Kakih 800 kmh potovalne hitrosti pomeni, da imaš praktično letališča v središčih mest, in to brez ure in pol čakanja na vkrcanje. Nadzvočne hitrosti bi bile uporabne le na nad 1000km progah, kjer je pa vprašanje če se sploh res splačajo.

Brez zamere, ampak v tvoje dobro ti svetujem da si nekoliko bolj odprte glave.

Biti odprtega uma ne pomeni sprejeti vsak drek ki ti ga ponudijo.

Kaj imata štrom sredi atlantika in vakuum skupnega? Poanta je, da moraš potegniti 3000km dolge kabele, to pa so izgube.

Če si speljal 5000km dolg tunel pod morjem, fural svedre vse do druge strani boš pa ja še štrom potegnil.

No lepo da smo to razčistili. Fizikalni zakoni se spremenijo ko vstopiš v tunel!

Zakoni so isti.

(btw, upor se poveča zaradi povečanja tlaka zraka pred lokomotivo, to je vse)

Ja. In enačba v prostem okolju ni več enaka tisti v zaprtem. Do you get it now ?

Robni pogoji se spremenijo, to je vse. Malo večji upor dobiš, ker gostota zraka naraste.

'Malo' ...

Namesto 1.3kg na m3 zraka imaš sedaj 2.6kg, ali proti 5kg na m3 če res posiljuješ okolico z energijo.
Čisto malo a ne.

S tem da imaš za ritjo -1Atm, na nosu pa +1Atm+

Finta bi bila tudi del zraka v tunelu nadomestiti z lažjimi plini, kot je npr. helij.

Pyr0Beast je 10. jan 2011 ob 10:51 izjavil:

(btw, upor se poveča zaradi povečanja tlaka zraka pred lokomotivo, to je vse)

Ja. In enačba v prostem okolju ni več enaka tisti v zaprtem. Do you get it now ?

Ne nabijat. Razen tega, da je par členov, ki so v primeru odprtega prostora enaki nič oz. zanemarljivi, v primeru tunela dobilo neko vrednost, je enačba popolnoma enaka.


Sicer pa, da ne boste po nepotrebnem izumljali tople vode, takšna ideja o tunelu čez Atlantik že obstaja, in sicer potopljeni plavajoči tunel v globini 40-50 metrov, s podtlakom, izmenjevalnimi komorami na vsaki strani (v katere vlak zapelje in počaka na izenačitev pritiska) itd itd. Bilo na discoveryu že precej let nazaj in tudi konkretni izračuni so bili opravljeni. Če se prav spomnim je bilo rečeno, da se ob trenutnih (takratnih) cenah transporta ne splača, da se mora cena transporta dvigniti za faktor 3-5, potem bo stvar rentabilna, ker investicija je dražja od izgradnje novega mesta s populacijo enega milijona... nekako v tem smislu.

Očitno drsimo proti tej točki.

Plavajoči tunel je blazno nevarna zadeva.

Mogoče pa bi ne bilo potrebno manjšati tlaka v tunelu, temveč ga za vlakom večati. Tako da bi zrak ubistvu sam potiskal naprej vlak ?

Taka ideja je bila že podana kar nekaj časa nazaj. Dobrih 100 let imo :))

Saj zadeva je dobra, ampak trpi izkoristek. Rabiš absolutno tesnenje vlaka, drugače gre energija mimo.

Imaš pa pospešek zelo nežen.

Suborbitalna letala so metanje energije stran. Prvo moraš na tisto višino priti, zadeva je zelo podvržena različnim vremenskim pogojem. In nato se tudi spustiti. Višek kinetične energije pa zmetati v gretje bremz namesto nazaj v distribucijsko omrežje :)
Hkrati rabiš tekoče gorivo in motorje ki delujejo tudi pri tako nizkih tlakih.
In krila. Kar precej odvečne teže.

Je pa tudi vprašanje, zakaj bi rabili tako hitra medcelinska potovanja. Za biznis je čisto dovolj videokonferenca, roba pa itak najbolj ekonomično potuje na kontejnerskih ladjah.

Turistom se pa ponavadi ne mudi tako zelo...

Ampak kaj pa bodo vlaki konkretno skrajšali glede na letala ?

Menda ne misliš, da bo pa screening kaj bistveno krajši ?

Tudi vmesna večurna posedanja bodo realnost pri vlakih, saj ne bodo vse destinacije neposredno povezane, torej boš moral presedat.

Tudi pregled vlaka najbrž ne bo ravno čisto rutinski.